Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

O PROGRAMU

 

Ime programa:

EDUKACIJSKE VEDE

Vrsta programa:

Univerzitetni študijski program (UN), 1. stopnja

Trajanje študija:

3 leta

Število kreditnih točk (ECTS):

180

Način študija:redni
Kraj izvajanja študija:Koper

Strokovni naslov diplomanta:

profesor/profesorica edukacijskih ved (UN)

(okrajšava: prof. eduk. ved (UN))

 

Cilji programa

Cilji študijskega programa edukacijske vede so usposobiti strokovnega delavca temeljnega  profila za določena področja vzgoje in izobraževanja od splošnega poznavanja pojavov in procesov celotnega pedagoškega področja do usposobljenosti za sodelovanje v pedagoškem procesu, načrtovanje in nudenje individualne pomoči ogroženim in drugačnim otrokom, organiziranje  različnih oblik izobraževanja in izpopolnjevanja  v  in ob  procesu dela in v različnih oblikah in za različna življenjska obdobja, skrb za profesionalni razvoj ter za raziskovanje in inoviranje, kar naj bi diplomantom omogočalo tako vstop v delo, kot tudi nadaljevanje izobraževanja. Da bi imeli bodoči diplomanti široko razgledanost in osnovo za nadaljnje poglabljanje, so v programu zajeti tudi temeljni predmeti s področja kulture in družbe kot so: osnove pedagogike in razvoj šolstva, sociologija edukacije, antropologija, teme iz psihologije ter tudi osnove anatomije in fiziologije, s katerimi bodo diplomanti spoznali temeljne strukture in delovanje človeškega organizma ter odklone oziroma nepravilnosti v njihovem delovanju. Glede na velik pomen sporazumevanja in sodelovanja ter različnih partnerskih vlog, je cilj programa tudi temeljna razgledanost diplomantov na področjih, ki vključujejo tovrstna osnovna znanja in veščine kot tudi sposobnosti pozitivnega vrednotenja in upoštevanja različnosti. Diplomanti se bodo uvedli v področje sodelovalnega oz. timskega dela in spoznali osnove vseživljenjskega učenja.

Ker je cilj programa širok profil diplomantov za obsežno področje edukacije, bodo diplomanti pridobili tudi osnovne kompetence s področja socialnega dela in podpornih oblik dela  z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami oziroma drugačnimi otroci in mladostniki.

 

Splošne kompetence diplomanta

Diplomant:

  • spozna osnove ustrezne komunikacije s sodelavci in z drugimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi (timsko delo),
  • zna organizirati  partnerski odnos in sodelovanje med različnimi subjekti, ki nastopajo v procesu izobraževanja, izpopolnjevanja in kariernega razvoja posameznika (strokovnjaki, strokovnimi institucijami, koristniki  ter starši),
  • ima temeljna znanja o osebah s primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami in zna organizirati tiste pogoje in podporo, ki jo takšni posamezniki potrebujejo v procesu vzgoje in izobraževanja in v socialnem življenju,
  • obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje procesa učenja,
  • vzpostavlja učinkovito učno okolje z usklajevanjem dejavnikov v procesu učenja,
  • v delo ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri udeležencih razvija informacijsko pismenost,
  • obvlada osnove raziskovalnega dela,
  • razume in analizira aktualne družbene in kulturne pojave ter pojave v zgodovinskem kontekstu,
  • je sposoben analizirati svoje delo in načrtovati svoje nadaljnje učenje,
  • sprejema povratne informacije in sugestije iz svojega poklicnega okolja ter za vseživljenjsko učenje. 

 

Predmetnospecifične kompetence diplomanta

Diplomant:

  • pozna in razume socialne sisteme (posebej procese v vzgoji in izobraževanju),
  • je občutljiv za posameznikove potrebe in odprt za sodelovanje z njimi,
  • izraža pozitiven odnos do učečih ter razume in spoštuje njihovo socialno, kulturno, jezikovno in religiozno identiteto,
  • učinkovito sodeluje s sodelavci, vključenimi v učni proces in okolje,
  • je splošno razgledan in sposoben komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij ter s starši,
  • spoštuje in upošteva multikulturnost, sodelovanje v različnosti in gradnjo inkluzivnega sistema na vseh področjih,
  • zna medkulturno komunicirati,
  • razume, upošteva in deluje v smislu interdisciplinarnega povezovanja dela in vsebin,
  • zna sodelovati pri vodenju razreda, skupine, posameznikov,
  • zna povezovati vzgojno izobraževalno institucijo ter druge oblike izobraževanja z okoljem,
  • je zmožen samorefleksije ter spreminjanja in izpopolnjevanja svojega dela,
  • zmožen je prepoznati in spremljati dosežke in razvoj,
  • sposoben je učinkovito komunicirati s sodelavci, vodstvom in širšim družbenim okoljem,
  • pozna in uporablja različne oblike sodelovanja s sodelavci, vodstvom in širšim družbenim okoljem,
  • pri zbiranju in obdelavi informacij zna uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
  • zna interdisciplinarno povezovati strokovne vsebine,
  • je usposobljen za preprostejše empirično kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v vzgoji in izobraževanju,
  • pozna načine vrednotenja vzgojno-izobraževalnih pojavov,
  • pozna nekatere strategije razvijanja in spremljanja kakovosti,
  • zna prepoznati posameznikove individualne razvojne značilnosti ter njegove potrebe,
  • pozna človekove pravice,
  • pri svojem delu je usmerjen v pozitivne lastnosti posameznika,
  • je zmožen samoopazovanja in samovrednotenja svojega dela in vrednotenja učnega procesa,
  • zna preverjati in ocenjevati znanje in izpopolnjevati lastno ocenjevanje,
  • ustvarjalno sodeluje pri načrtovanju profesionalnega razvoja,
  • obvlada osnovne strategije za oblikovanje pozitivnih in konstruktivnih medosebnih odnosov.

 

Predmetnik 

V 1. in 2. letniku je po 10 predmetov, od tega je 9 obveznih predmetov in en izbirni predmet. V 3. letniku je 6 obveznih predmetov, 2 izbirna predmeta, obvezno praktično usposabljanje in diplomsko delo. Študij se zaključi z opravljenim diplomskim delom v obsegu 4000 besed.

Izbirni predmeti

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju s predstojnikom študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov. 

 Predmetnik 1. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSESVLVN

Obvezni predmeti (9 predmetov, 54 KT)

1.

Osnove pedagogike

izr. prof. dr. Kožuh Anna

6

45

-

30

-

-

75

2.

Psihologija otroka in mladostnika

izr. prof. dr. Tina Kavčič

6

30

15

-

30

-

75

3.

Sociologija edukacije

doc. dr. Urban Vehovar

6

45

-

30

-

-

75

4.

Didaktika

prof. dr. Majda Cencič

6

30

15

-

15

15

75

5.

Uvod v antropologijo

dr. Beno Arnejčič

6

30

-

15

30

-

75

6.

Zgodovina slovenskega šolstva

doc. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič

6

30

15

30

-

-

75

7.

Osnove anatomije, fiziologije in patologije

prof. dr. Andrej Cör

6

45

30

-

-

-

75

8.

Evalvacija, kakovost in ocenjevanje znanja

prof. dr. Majda Cencič

6

30

15

-

30

-

75

9.

Osnove andragogike in vseživljenjskega učenja

doc. dr. Maja Mezgec

6

45

-

30

-

-

75

Izbirni predmet (1 izbirni, 6 KT)

10.

Notranje ali zunanje izbirni predmet

nosilec

6

Skupaj

60

330

90

135

120

675*

*Izračun je narejen brez seštevka KU, ki pripada izbirnemu predmetu.

 

 Predmetnik 2. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSESVLVN

Obvezni predmeti (9 predmetov, 54 KT)

11.

Pedagoška psihologija

doc. dr. Petra Dolenc

6

30

-

15

15

15

75

12.

Retorika in argumentacija

prof. dr. Igor Ž. Žagar

6

30

15

-

30

-

75

13.

Medkulturnost v vzgoji in izobraževanju

doc. dr. Barbara Zorman

6

30

-

30

15

-

75

14.

Evropski sistemi in politike na področju izobraževanja

doc. dr. Maja Mezgec

6

45

-

30

-

-

75

15.

Procesi učenja

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

6

30

15

30

-

-

75

16.

Upravljanje človeških virov

izr. prof. dr. Dejan Hozjan

6

45

-

30

-

-

75

17.

Kvalitativno pedagoško raziskovanje

prof. dr. Majda Cencič

6

30

15

-

30

-

75

18.

Vzgoja z mediji in za medije

prof. dr. Andreja I. Starčič

6

30

-

30

15

-

75

19.

Oblikovanje in vodenje učeče skupnosti

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

6

30

-

45

-

-

75

Izbirni predmet (1 izbirni, 6 KT)

20.

Notranje ali zunanje izbirni predmet

nosilec

6

Skupaj

60

315

30

255

75

-

675*

* Izračun je narejen brez seštevka KU, ki pripada izbirnemu predmetu.
 

 Predmetnik 3. letnika  

Št.PredmetiNosilecKT∑ KU*
PSESVLVIVKV

Obvezni predmeti (8 predmetov, 48 KT)

21.

Delovno in socialno pravo

izr. prof. dr. Andraž Teršek

6

30

10

20

-

-

60

22.

Kvantitativno pedagoško raziskovanje

prof. dr. Boris Kožuh

6

30

15

-

30

-

75

23.

Specialna pedagogika

doc. dr. Vanja R. Kiswarday

6

45

-

30

-

-

75

24.

Socialna pedagogika

prof. dr. Mitja Krajnčan

6

45

-

-

-

30

-

75

25.

Psihologija osebnosti

izr. prof. dr. Tina Kavčič

6

30

15

-

30

-

75

26.

Urejenost organizacije

prof. dr. Cene Bavec

6

30

-

20

10

-

60

27.

Praktično usposabljaje

doc. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič

6

-

-

-

15

-

15

(3 tedne, 6 KT)

Izbirni predmeti (2 izbirna, 12 KT)

28.

Notranje ali zunanje izbirni predmet

nosilec

6

29.

Notranje ali zunanje izbirni predmet

nosilec

6

30.

Diplomsko delo

6

Skupaj

60

210

40

100

85

-

435*

* Izračun je narejen brez seštevka KU, ki pripada izbirnemu/izbirnima predmetu/oma.

 

Izbirni predmeti študijskega programa – notranji izbirni

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSESVLVTVIPKV

1.

Predšolska pedagogika

prof. dr. Jurka L.Vodopivec

6

30

-

45

-

-

-

-

75

2.

Partnerstvo s starši

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

6

30

-

-

45

-

-

-

75

3.

Sociologija družine

doc. dr. Urban Vehovar

6

30

-

45

-

-

-

-

75

4.

Pismenost

izr. prof. dr. Vida M. Udovič

6

30

-

30

15

-

-

-

75

5.

Jezik v družbi

izr. prof. dr. Sonja Starc

6

30

15

30

-

-

-

-

75

6.

Angleški jezik kot jezik stroke

doc. dr. Silva Bratož

6

-

45

30

-

-

-

-

75

7.

Italijanski jezik kot jezik stroke

doc. dr. Anja Zorman

6

-

45

30

-

-

-

-

75

8.

Grafično oblikovanje

doc. dr. Beatriz G. T. Čerkez

6

-

45

-

30

-

-

-

75

9.

Vizualna pismenost

doc. dr. Beatriz G. T. Čerkez

6

30

15

-

30

-

-

-

75

10.Angleški jezik - začetna stopnjadoc. dr. Silva Bratož6-4530----75
11.Nemški jezik kot jezik strokeizr. prof. dr. Alenka Kocbek6-4530----75
12.Aplikativna etnomuzikologija v vzgojno - izobraževalnem procesudoc. dr. Ivan Lešnik63015-30---75
13.Popularna glasba v prostoru in časudoc. dr. Ivan Lešnik63015-30---75
14.Okoljski projektidoc. dr. Agnes Š. Joksić61530-1515--75
15.Učenje slovenščine kot drugega/ tujega jezika v predšolskem obdobjuizr. prof. dr. Vida M. Udovič615-1530-15-75
KTPSEVAJEKU*
16.Delo z vedenjsko težavnimi in učno manj uspešnimiprof. dr. Mitja Krajnčan630153075
17.Mediji v delu z otroki s težavami v socialni integracijiprof. dr. Mitja Krajnčan630153075
18.Osnovne metode dela s slepimi in slabovidnimi osebamidoc. dr. Aksinja Kermauner63045-75
19.Pravo in etika v edukacijiizr. prof. dr. Andraž Teršek64530-75
20.Sodobno umetniško izražanjedoc. mag. Tilen Žbona630153075
21.Šolsko svetovanjedoc. dr. Mojca K. Gabrijelčič630153075

Skupaj

Legenda:

KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, KV = klinične vaje)

 

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Edukacijske vede se lahko vpiše:

a)      kdor je opravil maturo,

b)      kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit enega od maturitetnih predmetov (filozofija, geografija, glasba, likovna teorija, psihologija, sociologija, sodobni ples, teorija in zgodovina drame in gledališče, umetnostna zgodovina, zgodovina), izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c)      kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. 

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu: 70 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

Kandidati iz točke b) pa bodo izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk,
  • uspeh pri izbranem maturitetnem predmetu: 30 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

 

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija 

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa prve stopnje Edukacijske vede doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.   

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora zaključnega dela. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Komisija za študentske zadeve lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT. 

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in tudi opravi ter zagovarja diplomsko delo.

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

  1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

  1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.


Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.


Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Zaposljivost diplomanta

  • pri organiziranju in izvajanju individualne in skupinske pomoči učencem OŠ (81. člen ZOFVI),
  • pri izvajanju različnih oblik vzgojno-socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov (14. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami),
  • za različne oblike dela s starši in razvijanje novih oblik za vključevanje staršev v šolo,
  • kot sodelavec pri nudenju dodatne strokovne pomoči in asistence otrokom s posebnimi potrebami,
  • kot organizator izobraževanja kadrov,
  • kot organizator izobraževanja na delovnem procesu,
  • kot pomoč in asistenca pri svetovanju, načrtovanju zaposlitve, načrtovanju poklicne poti in prekvalifikacije,
  • kot organizator izobraževalnih dejavnosti v društvih,
  • organizator izobraževanja odraslih,
  • organizator interesnih dejavnosti, praktičnega pouka,
  • organizator delovne prakse,
  • animator v turizmu.

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino