Opis programa od vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2016/2017 dalje

O programu

Ime programa:

INKLUZIVNA PEDAGOGIKA

Vrsta programa:

Magistrski študijski program 2. stopnje

Trajanje študija:

2 leti

Način študija:

redni in izredni študij

Število kreditnih točk (ECTS):

120

Kraj izvajanja študija:

Koper in druge lokacije (skladno z objavljenim razpisom za vpis)

Strokovni naslov diplomanta:

Magister profesor inkluzivne pedagogike / magistrica profesorica inkluzivne pedagogike,

okrajšava: mag. prof. inkluz. ped.

 

Cilji programa

Temeljni cilji programa so:

  • izobraziti široko usposobljenega strokovnjaka, ki bo:
    - prepoznal razvojne značilnosti in potrebe oseb z vsemi vrstami posebnih potreb,
    - pripravljal individualizirane programe in organiziral prilagoditve v procesu vzgoje in izobraževanja za osebe z vsemi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
    - načrtoval, usmerjal, izvajal in evalviral dodatno strokovno pomoč,
    - sposoben oblikovati inkluzivno vzgojno-izobraževalno in družbeno okolje v smislu priznavanja in upoštevanja različnosti vseh udeležencev,
  • razvijati občutljivost za sprejemanje različnosti in odpravljanje vseh ovir pri uresničevanju enakih možnosti za vse udeležence v smislu interdisciplinarnosti in celovite obravnave udeležencev,
  • razvijati pozitivna pričakovanja do OPP,
  • izpostaviti pomen vseživljenjskega profesionalnega in osebnostnega razvoja OPP,
  • razviti strokovnjaka sposobnega kritičnega razmišljanja z lastno refleksijo, ki se bo osebnostno in profesionalno razvijal.

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje:

  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
  • učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
  • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
  • razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
  • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
  • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
  • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
  • razvijanje socialnih veščin učencev,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
  • oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
  • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje,
  • zmožnost razumevanja inkluzivne kulture in oblikovanje vrednot ter okolja, ki bo sprejemalo paradigmo inkluzije kot pravico vseh, da se vključujejo in participirajo v okolju,
  • sposobnost analize in kritične presoje uresničevanja inkluzivne paradigme;

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

  • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
  • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni,
  • sposobnost vrednotenja oziroma kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in različnosti v edukaciji in raziskovanja le-tega;


c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

  • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
  • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
  • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;


d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

  • dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
  • uspešnem načrtovanju in upravljanju časa,
  • obvladovanju organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
  • učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora,
  • sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

 

Predmetno-specifične kompetence diplomanta

Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

Diplomant:

  • pozna sodobne koncepte identifikacije in klasifikacije OPP,
  • pozna razvojne značilnosti OPP z vsemi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
  • razvija različne oblike podpornih dejavnosti in prilagoditev OPP,
  • analizira in oblikuje elemente koncepta vzgoje in izobraževanja OPP v Sloveniji,
  • obvlada in ustrezno uporablja koncept procesnega diagnosticiranja OPP,
  • zna izdelati načrt individualiziranega programa za vsako OPP,
  • načrtuje, oblikuje in izvaja dodatno strokovno pomoč za vsako OPP,
  • oblikuje strategije dela in prilagoditve procesa vzgoje in izobraževanja za vsako OPP (metode, oblike in načini dela, strategije, pripomočki, podporne oblike,...) ter prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja,
  • je sposoben evalvacije in refleksije načrtovanja in izvajanja dodatne strokovne pomoči,
  • obvlada specifične tehnike komunikacije z OPP (znakovni jezik, brajlova pisava,… ),
  • upravlja s sodobno informacijsko-komunikacijsko, podporno in nadomestno tehnologijo, ki je v pomoč OPP in sledi razvoju na tem področju,
  • razvija sodelovalno učenje in partnerski odnos s starši in učitelji, kot pomembni dejavnik inkluzivnega okolja,
  • povezuje vzgojo in izobraževanje OPP s poklicno orientacijo in zaposlovanjem,
  • sooblikuje karierni razvoj OPP in oblikuje načrt vseživljenjskega učenja,
  • vzpodbuja razvoj OPP k njihovi avtonomnosti, iniciativnosti in ustvarjalnosti,
  • vzpodbuja razvoj OPP k doseganju njihove neodvisnosti in participacije OPP v okolju,
  • argumentira inkluzijo, temelječo na ideji različnosti, s prizadevanjem, da morata biti vzgoja in izobraževanje odlična in pravična.

 

Predmetnik

Inkluzivna_pedagogika_2.stopnja.docx

 

Učni načrti

IP-UN-od-vpisa-2016-2017.doc

 

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V začetni letnik študijskega programa 2. stopnje Inkluzivna pedagogika se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja (edukacijske vede, predšolska vzgoja, razredni pouk, pedagogika, psihologija, defektologija);

b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij pedagogike, pedagoške psihologije, psihologije osebnosti, specialne pedagogike in pedagoškega raziskovanja, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči pristojna komisija Senata UP PEF;

c) visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, sprejet pred 11. 6. 2004;

d) drugi visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij pedagogike, pedagoške psihologije, psihologije osebnosti, specialne pedagogike in pedagoškega raziskovanja, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči pristojna komisija Senata UP PEF.

V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje ocene (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) pri študiju prve stopnje/dodiplomskem študiju.

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko največ 30 ECTS pridobljenih izven tega študijskega programa.

Pogoji za napredovanje po programu in dokončanje študija

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa druge stopnje Inkluzivna pedagogika doseči 48 ECTS (80 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo naslovljeno na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi ECTS.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 ECTS vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila ECTS.

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času kot je predvideno s študijskim programom.

Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.

Študentu se lahko podaljša status študenta glede na določila Statuta UP.

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 ECTS.

Študent prijavi temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko delo.

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

  • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

  • primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  • neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskemse lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

 

Zaposljivost diplomanta

Ker je to širok profil strokovnega delavca, strokovnjaka za vzgojo, izobraževanje in skrb za osebe s posebnimi potrebami se bo diplomant lahko zaposlil kot:

  • vzgojitelj predšolskih otrok za dodatno strokovno pomoč,
  • svetovalni delavec v programu za predšolske otroke in v prilagojenem programu za predšolske OPP,
  • učitelj individualne in skupinske pomoči za učence z učnimi težavami v OŠ,
  • učitelj dodatne strokovne pomoči pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj v OŠ,
  • učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč,
  • svetovalni delavec v OŠ,
  • učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja v OŠ,
  • učitelj v jutranjem varstvu v OŠ,
  • učitelj dodatne strokovne pomoči v srednjih šolah, svetovalni delavec v srednjih šolah,
  • izvajalec drugih nalog za OPP v vrtcih, šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, v skladu z veljavnimi pravnimi akti,
  • svetovalni delavec za izvajanje vseživljenjskega izobraževanja za odrasle osebe s posebnimi potrebami, vključujoč pridobivanje izobrazbe po certifikatnem sistemu,
  • strokovni delavec v službah za poklicno orientacijo, prehode in vseživljenjski karierni razvoj,
  • strokovni delavec v službi za usposabljanje in nameščanje oseb s posebnimi potrebami v invalidskih podjetjih, zaposlitvenih centrih, varstveno delovnih centrih in socialno zaposlitvenih projektih,
  • strokovni delavec za podporo v izobraževanju, zagovorništvu in izvajanju socialnih programov,
  • izvajalec strokovnih del in nalog na socialnem področju, ki so namenjena socialno ogroženim posameznikom in skupinam, ki sami ne zmorejo konkurirati na trgu zaposlovanja,
  • izvajalec del in nalog strokovnega delavca v organizacijah, ki nudijo različne oblike pomoči rizičnim skupinam in OPP,
  • organizator in vodja programov vseživljenjskega učenja za posameznike in skupine, ki tega sami niso sposobni.
nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino