Opis programa od vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2016/2017 dalje

O programu

Ime programa:

ZGODNJE UČENJE

Vrsta programa:

Magistrski študijski program 2. stopnje

Trajanje študija:

2 leti

Način študija:

redni in izredni študij

Število kreditnih točk (ECTS):

120

Kraj izvajanja študija:

Koper

Strokovni naslov diplomanta:

Magister/magistrica profesor/ profesorica zgodnjega učenja

(okrajšava: mag. prof. zgod. učenja)

 

Cilji programa

Temeljni cilji programa so:

  • izobraziti strokovnjaka, ki bo razumel in kritično analiziral družbeno umeščenost vzgoje in izobraževanja;
  • razvijati znanje o pravicah otrok;
  • razvijati zmožnosti prepoznavanja in spoštovanja različnosti kultur in družinskih okolij;
  • razvijati zmožnost spodbujanja razvojnih potencialov otrok iz različnih okolij;
  • razvijati zmožnost prepoznavanja in upoštevanja medosebnih razlik pri otrocih v razvoju in učenju;
  • razvijati zmožnost vzpostavljanja spodbudnega dialoga z otroki in odraslimi;
  • usposobiti strokovnjaka, ki bo znal uporabiti in razvijati celostne pristope, strategije in
  • metode dela z otroki v zgodnjem otroštvu;
  • razvijati zmožnosti partnerskega povezovanja z družino in lokalnim okoljem;
  • razvijati zmožnost reflektiranja svojih osebnih pedagoških teorij in prepričanj;
  • razvijati zmožnost pridobivanja podatkov s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in kritičnega presojanja lastne izkušenjske prakse;
  • razvijati zmožnost profesionalnega in osebnostnega razvoja skozi povezovanje in
  • refleksijo teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj;
  • razvijati sposobnosti zagovorništva za dostop vseh otrok do kakovostne prakse
  • zgodnjega učenja in poučevanja;
  • razvijati občutljivost do družbe, narave in umetnosti.

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Splošne ali generične kompetence vključujejo različna področja, kot npr.: učinkovito poučevanje in vzgajanje, organizacijo in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem ter profesionalni razvoj.

V okviru študija bodo študentje pridobili oz. si razvili naslednje kompetence:

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje

Diplomant:

  • se natančno in jasno izraža ter suvereno obvladuje strokovni jezik;
  • razume temeljne pedagoške koncepte, zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
  • prepoznava, se zaveda in upošteva skupne značilnosti in medosebne razlike pri otrocih;
  • zna izbrati in uporabiti različne strategije, pristope in metode dela z različnimi otroki;
  • obvlada temeljna načela in postopke načrtovanja, izvajanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnega procesa;
  • učinkovito izvaja individualizacijo in diferenciacijo vzgojno-izobraževalnega dela;
  • vzpostavlja optimalno učno okolje z uporabo različnih učnih metod in strategij;
  • uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vzgojno-izobraževalnem delu;
  • prepoznava otroke s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi strokovnimi delavci;
  • uporablja različne načine spremljanja napredka otrok;
  • razvija spodbudni dialog z otroki, s starši in z drugimi strokovnimi delavci;
  • spodbuja in razvija odgovorno in prosocialno ravnanje otrok;
  • vzpostavlja pozitiven odnos do otrok, ob razumevanju in spoštovanju njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin;
  • se zaveda in upošteva etične razsežnosti profesionalnega delovanja.

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

Diplomant:

  • sodeluje s strokovnimi delavci ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju;
  • vzpostavlja sodelovanje in sodeluje s starši in lokalnim okoljem;
  • vzpostavlja partnerske odnose z drugimi vrtci in šolami ter sodeluje z drugimi šolami in inštitucijami na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj

Diplomant:

  • kritično presoja obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja,
  • razume razvoj pedagoške misli kot osnovo za načrtovanje sprememb v praksi;
  • načrtuje, izvaja in evalvira lasten profesionalni razvoj,
  • načrtuje in izvaja projekte, seznanja strokovno in splošno javnost z lastnimi dosežki in spoznanji.

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti

Diplomant:

  • reflektira svoje poklicno poslanstvo in pozna predpise, ki urejajo delovanje vrtca in šole;
  • uspešno načrtuje in upravlja s časom;
  • avtonomno obvladuje organizacijske in administrativne naloge v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega procesa;
  • učinkovito vodi skupine in koordinira delo med oddelki;
  • načrtuje, izvaja in evalvira timsko delo; učinkovito rešuje probleme in izzive, povezane s kontekstom učenja in poučevanja;
  • obvlada in opravlja svetovalno delo v organizacijah predšolske vzgoje.

 

Predmetno-specifične kompetence diplomanta

Diplomant je zmožen:

  • prepoznati različnosti in potrebe otrok;
  • prispevati k sistemu zagotavljanja kakovosti;
  • sodelovati s kolegi, da bi izboljšal lastno učenje in poučevanje ter delil izkušnje z drugimi;
  • razumevati in utemeljevati sodobne pedagoške prakse;
  • razumevati in kritično presojati uradni in izvedbeni kurikul;
  • prepoznavati in aplikativno integrirati vse elemente kurikula;
  • upoštevati in spoštovati kulturne specifičnosti družin in lokalnih skupnosti;
  • vrednotiti, kritično izbirati in izvajati glasbo za otroke;
  • umetniškega udejstvovanja in razvijanja pozitivnega odnosa do glasbene kulture;
  • razvijati nova znanja in razumevanja pomena uprizoritvenih umetnosti;
  • razumevanja likovno teoretskih ter komunikacijskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika;
  • razumevati sodobne pristope in strategije pri vodenju in izvajanju likovnih dejavnosti;
  • uporabiti različne koncepte otroštva in vzgoje pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju dela s posameznikom ali s skupino;
  • nuditi čustveno varnost otrokom;
  • spodbujati samostojnost otrok v skladu z njihovo zrelostjo;
  • usmerjanja pozornosti na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnosti drugih;
  • razumevanja in upoštevanja odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in okoljem;
  • interdisciplinarno prepoznavati in razumevati raznolikosti v vzgojno-izobraževalnem
  • prostoru;
  • spodbujati radovednost otrok na področju naravoslovja;
  • povezovati in posploševati temeljna naravoslovna pojmovanja in jih prilagajati
  • spoznavnim sposobnostim otrok;
  • odgovornega ravnanja v okolju;
  • nuditi otroku oblike pomoči pri razvoju logično-matematičnega mišljenja in pojmov;
  • razvijati strategije reševanja preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo
  • kognitivnega konflikta motivirati otroka k uvidu problemske situacije in k reševanju
  • pripadajočega problema;
  • izvajati empirično, pretežno kvalitativno raziskovanje področja zgodnjega učenja in
  • poučevanja;
  • upoštevati etična načela v procesih raziskovanja;
  • izbirati ustrezne jezikovne znake in kode glede na govorni položaj in namernost
  • sporočanja;
  • tvoriti znanstveno besedilo;
  • teoretično in praktično obvladati komunikacijo;
  • preverjati in uporabljati pridobljena znanja v praksi;
  • spodbujati zgodnji govorni razvoj otrok in drugih oblik simbolnega izražanja;
  • razumeti vlogo dejavnikov okolja na otrokov razvoj in učenje.

 

Predmetnik

Zgodnje_ucenje_2.stopnja.docx

 

Učni načrti

ZU-UN-od-vpisa-2016-2017.doc

 

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V 1. letnik študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (predšolska vzgoja, razredni pouk, pedagogika, psihologija, defektologija, edukacijske vede);

b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij slovenskega jezika, pedagogike, razvojne psihologije, pedagoške psihologije in specialne pedagogike, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči pristojna komisija Senata UP PEF;

c) visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, sprejet pred 11. 6. 2004;

d) drugi visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij slovenskega jezika, pedagogike, razvojne psihologije, pedagoške psihologije in specialne pedagogike, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči pristojna komisija Senata UP PEF.

V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje ocene (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) pri študiju prve stopnje/dodiplomskem študiju.

 

Pogoji za napredovanje po programu in dokončanje študija

Študent mora za vpis v 2. letnik študijskega programa druge stopnje doseči 48 ECTS (80 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z doseženimi 42 ECTS.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico obveznosti, tj. 30 ECTS vpisanega letnika.

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.

Študentu se lahko podaljša status študenta glede na določila Statuta UP.

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študent prijavi temo magistrskega dela najkasneje do vpisa v 3. semester.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko delo.

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko največ 30 ECTS pridobljenih izven tega študijskega programa.


Nadaljevanje študija po merilih za prehode

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

  • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

  • primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  • neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskemse lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

 

Zaposljivost diplomanta

Diplomant se lahko zaposli v vseh ustanovah/organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, ter v organizacijah, ki se posredno ukvarjajo z otroki oz. spodbudnim okoljem za otroke v zgodnjem obdobju. Najpogosteje se bodo diplomanti zaposlovali v vrtcih in osnovnih šolah. Zaradi širokega profila izobrazbe in pridobljenih kompetenc, se bo diplomant lahko zaposlil in opravljal tudi:

  • dela in naloge nudenja strokovne pomoči pri delu z otroki v različnih javnih ustanovah (npr. v šolah in vrtcih) in tistih organizacijah, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za otroke;
  • dela in naloge pomočnika ravnatelja in ravnatelja v vrtcu;
  • dela in naloge vzgojitelja v vrtcu;
  • nove, inovativne oblike dela z učenci v prostem času, podaljšanem bivanju, društvih, centrih ipd.;
  • dela in naloge strokovnega delavca v mobilni pedagoški službi;
  • ob dodatni in ustrezni habilitaciji, dela in naloge asistenta v študijskih programih, ki se vsebinsko navezujejo na zgodnje učenje in poučevanje;
  • organizacijo in vodenje programov animacije za otroke;
  • dela in naloge strokovnega svetovanja pri pripravi programov za otroke na RTV;
  • sodelovanje v uredniških in strokovnih komisijah tiskanih in elektronskih medijev za otroke;
  • sodelovanje s proizvajalci opreme, učil in igrač, namenjenih za mlajše otroke.
nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino