Edukacijske vede (do vključno vpisne generacije 2014/2015)

O programu 

Ime programa:

EDUKACIJSKE VEDE

Vrsta programa:

Doktorski študijski program, 3. stopnja

Trajanje študija:

3 leta

Število kreditnih točk (ECTS):

180

Način študija:izredni
Kraj izvajanja študija:Koper

Znanstveni naslov:

Doktor/doktorica znanosti

(okrajšava: dr.)

 

Cilji programa

Študentom omogočiti:

  • osvajanje novega znanja preko originalnega raziskovanja pedagoške prakse;
  • raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom posameznikov ali pedagoških inštitucij;
  • razvijanje inovativnosti, ustvarjalnosti in kritičnosti pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov in pri iskanju rešitev njihove profesionalne prakse;
  • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposabljanje za samostojno razvijanje novega znanja in reševanja najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih;
  • odkrivanje novih rešitev
  • in jih usposobiti:
  • za vodenje zahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov s pedagoškega področja; 
  • za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja;
  • za upoštevanje poklicne etike.

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti;
  • zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost);
  • zmožnost sodelovanja ter zmožnost vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela;
  • zmožnost kritičnega razumevanja konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k  analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov;
  • zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe sodobne tehnologije;
  • zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, etičnosti poklicnega dela in znanstvenega raziskovanja ter tolerantnosti in medkulturnega spoštovanja;
  • zmožnost kritičnega razumevanja znanstvenih izhodišč izobraževalnih politik in medkulturnih strategij ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta k analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov v neposrednem medkulturnem okolju.

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • razvijanje in uporaba raziskovalnega pristopa za pridobivanje novega znanja;
  • razvijanje sposobnosti kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
  • upoštevanje etičnosti in odgovornosti pri reševanju konfliktnih situacij v konkretni vzgojni praksi in pri raziskovanju;
  • upoštevanje profesionalnih in osebnostnih značilnosti vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
  • razvijanje kritičnega in reflektivnega pogleda na proces in ugotovitve raziskave;
  • zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov;
  • zmožnost raziskovanja dejavnikov prikritega kurikula in implicitnih teorij o otroštvu in vzgoji otrok;
  • prepoznavanje vpetosti izobraževanja v širše družbene procese;
  • zmožnost ustvarjanja pogojev in procesov, ki usmerjajo neposredno prakso k višanju kakovosti in profesionalnemu razvoju;
  • usposabljanje za uporabo specifičnih metod pri analiziranju vzgojnih in disciplinskih problemov,  pri  vzgojnem ukrepanju in pri ugotavljanju vzgojnih učinkov;
  • zmožnost opazovanja, raziskovanja, opisovanja in predstavite svojega/tujega jezikovnega in medkulturnega ravnanja v družbeni interakciji, ob hkratnem usmerjanju jezikovnega položaja, govorne in pisne zvrsti, strokovne vsebine;
  • zmožnost oblikovanja kriterijev za vrednotenje demokratičnega sožitja ljudi v različnosti, oblikovanje lastnih nazorov in odnosa do drugega in drugačnega;
  • sposobnost sodelovanja ter vodenja in usmerjanja timskega dela;
  • zmožnost vzpostavljanja pogojev, razvijanje procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja;
  • druge predmetnospecifične kompetence so navedene pri posameznih učnih načrtih.

 

Predmetnik 

V 1. letniku je en obvezni predmet s pedagoško-psihološko naravnanostjo, ostali pa so  notranje ali zunanje izbirni predmeti.

V 2. letniku je obvezni predmet s področja pedagoškega raziskovanja. Poleg tega pa še obvezni raziskovalni seminar, en notranje ali zunanje izbirni predmet ter priprava in predstavitev dispozicije doktorske dela.

3. letnik je namenjen individualnemu študiju študenta, objavi znanstvenega članka ali predstavitvi prispevka na mednarodni znanstveni konferenci ter samostojnemu raziskovalnemu delu in izdelavi in zagovoru doktorske disertacije. 

Izbirni predmeti 

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju s predstojnikom študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov.

 

Predmetnik 1. letnika  

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSE

Obvezni predmet

1.

Sodobna spoznanja edukacijskih ved

prof. dr. Andreja I. Starčič, izr. prof. dr. Marjanca P. Kuščer, doc. dr. Božidar Opara

24

45

45

90

Izbirni predmeti

2.

Notranje izbirni predmet

nosilec

12

3.

Notranje izbirni predmet

nosilec

12

4.

Zunanje izbirni predmet

nosilec

12

Skupaj

60

45

45

90*

 

Predmetnik 2. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSE

Obvezni predmet

1.

Teorija in metodologija edukacijskih ved

prof. dr. Majda Cencič, doc. dr. Tina Štemberger

18

30

45

75

2.

Raziskovalni seminar

mentor

18

-

-

-

3.

Samostojno raziskovalno delo, priprava in javna predstavitev doktorske dispozicije

mentor

12

-

-

-

Izbirni predmet

4.

Zunanje izbirni predmet*

nosilec

12

Skupaj

60

30

45

75*

*Glede na opredelitev izbirnosti za izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

Tabela 3: Predmetnik 3. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSE

Obvezno delo

1.

Objava znanstvenega članka ali predstavitev prispevka na mednarodni znanstveni konferenci

mentor

12

-

-

-

2.

Samostojno raziskovalno delo, priprava in zagovor doktorske disertacije

mentor

48

-

-

-

Skupaj

60

-

-

-

* Glede na opredelitev izbirnosti za izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta

 

Notranje izbirni predmeti študijskega programa

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSE

1.

Jezik in edukacija

izr. prof. dr. Majda K. Baša

12

30

30

60

2.

Izbrane didaktične teme

prof. dr. Majda Cencič

12

15

45

60

3.

Kakovost in profesionalni razvoj učiteljev/ vzgojiteljev

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

12

30

30

60

4.

Prikriti kurikul in implicitne teorije

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

12

30

30

60

5.

Etika ekopedagogike

doc. dr. Darij Zadnikar

12

30

30

60

6.

Vloga izobraževanja v procesih socialne reprodukcije

doc. dr. Urban Vehovar

12

30

30

60

7.

Vodenje v vzgojno-izobraževalnih zavodih

izr. prof. dr. Dejan Hozjan

12

30

30

60

8.

Edukacijski vidiki okoljske vzgoje

izr. prof. dr. Stanko Pelc

12

-

60

60

9.

Edukacijska futurologija

izr. prof. dr. Dejan Hozjan

12

45

15

60

10.

Sodobna okolja za poučevanje in učenje

prof. dr. Andreja I. Starčič

12

-

60

60

11.

Oblikovanje edukacijskih politik

doc. dr. Andreja B. Lakota

12

45

15

60

12.

Razumevanje matematičnih konceptov

prof. dr. Mara Cotič

12

30

30

60

13.

Diskurzivna analiza edukacijskih politik

izr. prof. dr. Anita Trnavčevič

12

30

30

60

14.

Medkulturnost in socialna pravičnost v vzgoji in izobraževanju

doc. dr. Beno Arnejčič

12

30

30

60

15.

Razsežnost motoričnega učenja

prof. dr. Rado Pišot

12

15

45

60

16.

Večjezičnost in medkulturna komunikacija v izobraževanju

prof. dr. Lucija Čok

12

30

30

60

17.

Sodobne umetniške prakse in likovna vzgoja

doc. dr. Beatriz G. T.Čerkez

12

30

30

60

18.

Likovno izobraževanje in vzgoja

izr. prof. dr. Tonka Tacol

12

30

30

60

19.

Žanri in besedilna pismenost

izr. prof. dr. Sonja Starc

12

30

30

60

20.

Učbeniška besedila

izr. prof. dr. Sonja Starc

12

30

30

60

21.

Komunikacijski pristopi h književnosti

izr. prof. dr. Vida M. Udovič

12

30

30

60

22.

Psihologija življenja s smislom: družba - posameznik - okolje

doc. dr. Beno Arnejčič

12

30

30

60

23.

Razvoj mišljenja

doc. dr. Alenka Gril

12

-

60

60

24.

Participacija otrok in mladostnikov v vzgoji in izobraževanju

doc. dr. Alenka Gril

12

-

60

60

25.

Matematični vidiki problemskih situacij

prof. dr. Mara Cotič

12

30

30

60

26.

Matematika in matematična pismenost

prof. dr. Mara Cotič

12

30

30

60

27.

Glasbena pismenost

prof. dr. Bogdana Borota

12

30

30

60

28.Glasbe svetadoc. dr. Ivan Lešnik12303060
29.Razumevanje glasbene umetnosti in njeno vrednotenjedoc. dr. Ivan Lešnik12303060
30.Didaktika angleščine pri mlajših učencihdoc. dr. Karmen Pižorn12303060
31.Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje tujih jezikov (CLIL)doc. dr. Karmen Pižorn12303060
32.Teoretična zasnova "bralnega dogodka"prof. dr. Igor Saksida12303060
33Strategije pouka matematikeizr. prof. dr. Amalija Žakelj12303060
34Enakopravnost in neenakost v vzgoji in izobraževanjudoc. dr. Sara Brezigar12303060
35Matematično modeliranjeizr. prof. dr. Darjo Felda12303060
36Okoljski projekti - Izbrane vsebine iz okoljskih veddoc. dr. Agnes Š. Joksić12303060
37Pravo in etika v edukacijiizr. prof. dr. Andraž Teršek12303060
38Tiflopedagogika in tiflodidaktikadoc. dr. Aksinja Kermauner12303060
39Vrednotenje uspešnosti izobraževanja in usposabljanja odraslihdoc. dr. Sara Brezigar12303060
40Analiza socialno pedagoških praksprof. dr. Mitja Krajnčan12303060
41Raziskovanje na področju vedenjskih in čustvenih težav/motenjprof. dr. Mitja Krajnčan12303060
42.Spolni stereotipi in vzgojadoc. dr. Nadja Furlan Štante, doc. dr.Helena Motoh12303060
43.Video in manipulacija podobedoc. mag. Tilen Žbona12303060
44.Izbrane vsebine pozitivne psihologije v edukacijidoc. dr. Petra Dolenc12303060
45.Vzgoja za kritično državljansko držoizr. prof. dr. Andraž Teršek12303060
46.Kritično mišljenje pri pouku matematikedoc. dr. Sanja Maričić12303060
47.Pouk matematike in ustvarjalno mišljenjeprof. dr. Krstivoje Špijunović12303060

Legenda:
KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, KV = klinične vaje )

 

Učni načrti: EV-3st_ucni-nacrti-veljavni-za-2016-2017.pdf

 

 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V 1. letnik študijskega programa 3. stopnje Edukacijske vede se lahko vpiše, kdor je: 

  • zaključil študijski program 2. stopnje,
  • zaključil dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004),
  • končal študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.

 

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

  • povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
  • ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %).

 

Vpis v 2. letnik doktorskega študija, 3. stopnja, po merilih za prehode 


Neposredno v 2. letnik študija se lahko vpiše kandidat, ki je:

a)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na področju družboslovnih in humanističnih ved, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk (ECTS),

b)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na drugih področjih, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS), vendar mora v okviru doktorskega programa opraviti obvezni predmet prvega letnika z naslovom Sodobna spoznanja edukacijskih ved,

O priznanih opravljenih študijskih obveznostih oziroma natančnem obsegu v kreditnih točkah pod točko b) odloči Komisija za študentske zadeve Senata UP PEF na podlagi dokumentacije, ki jo kandidat predloži ob prijavi za vpis.

 

Priznavanje obveznosti

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

 

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija  

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Edukacijske vede doseči vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.  

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih vsaj 54 KT (90 %) od 60 KT drugega letnika študijskega programa ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.

Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode   

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.


Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.


Prehodi so možni med študijskimi programi:

  1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.


Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

  1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.


Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.


V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.


Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Zaposljivost 

Doktorski študijski program Edukacijske vede omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja edukacije, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje. Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna znanja s pedagoškega področja in so usposobljeni za znanstveno raziskovalno delo.

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno.

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so npr. zlasti:

  • znanstveno in raziskovalno pa tudi pedagoško delo v znanstvenih in visokošolskih institucijah na področju pedagoških ved ter v interdisciplinarnih programih;
  • zahtevno in kreativno strokovno in vodstveno delo v državnih (državna uprava, pa tudi lokalna in regionalna samouprava), javnih, zasebnih in nevladnih institucijah in organizacijah, v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v mednarodnih organizacijah;
  • strokovno in pedagoško delo v institucijah za razvoj pedagoškega področja (Zavod za šolstvo, Pedagoški inštitut ipd.);
  • strokovno delo na širšem pedagoškem področju;
  • strokovno in kreativno delo v javnih medijih, založbah, v delu z javnostmi, posebej pa tudi v medkulturni komunikaciji ipd.

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino