Zgodnje učenje (do vključno vpisne generacije 2014/2015)

 O programu 

Ime programa:

ZGODNJE UČENJE

Vrsta programa:

Doktorski študijski program, 3. stopnja

Trajanje študija:

3 leta

Število kreditnih točk (ECTS):

180

Način študija:izredni
Kraj izvajanja študija:Koper

Znanstveni naslov:

Doktor/doktorica znanosti

(okrajšava: dr.)

 

Cilji programa

Študentom omogočiti: 

  • raziskovanje pedagoške prakse z namenom usvajanja in razvijanja novega znanja,
  • spoznavanje in razumevanje razvojnih posebnosti v zgodnjem razvoju otroka,
  • raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom  posameznikov ali pedagoških inštitucij,
  • razvijanje kritičnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov in pri iskanju rešitev njihove profesionalne prakse,
  • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposabljanje za reševanje najzahtevnejših problemov in usposabljanje za samostojno razvijanje novega znanja; 
  • odkrivanje novih rešitev

in jih usposobiti:

  • za vodenje zahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov s področja zgodnjega učenja, 
  • za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja,
  • za upoštevanje poklicne etike.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti,
  • zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost),
  • zmožnost sodelovanja ter zmožnost vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela,
  • zmožnost kritičnega razumevanja konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k  analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov,
  • zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe sodobne tehnologije,
  • zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, etičnosti poklicnega dela in znanstvenega raziskovanja ter tolerantnosti in medkulturnega spoštovanja,
  • zmožnost gojenja kulture bivanja in razvijanja osveščenosti o pomenu narave, ekologije in psiho-fizičnega zdravja za človeka,
  • zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala. 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala;
  • razvijanje in uporaba raziskovalnega pristopa za pridobivanje novega znanja;
  • razvijanje sposobnosti kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
  • upoštevanje etičnosti in odgovornosti pri raziskovanju pedagoške prakse;
  • upoštevanje vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
  • razvijanje sposobnosti za prepoznavanje  individualiziranega pristopa pri učenju otrok s posebnimi potrebami;
  • sposobnost za  prilagajanje procesov učenja otrokom z različnimi primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami.;
  • zmožnost  raziskovanja na področju učenja in poučevanja  zgodnjega družboslovja ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti;
  • zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, medkulturnega spoštovanja, demokratičnosti skozi zgodnje učenje in poučevanje družboslovja;
  • pridobitev poglobljenih znanj s področja ananlize gibanja, spremljanja in vrednotenja procesov psihomotoričnega učenja in meritev adaptacijskih procesov  nekaterih podsistemov organizma otroka;
  • zmožnost uporabe načel dinamičnega spremljanja učnega potenciala v izobraževanju;
  • zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala, posebno na likovnem področju;
  • zmožnost inovativnosti in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev teoretičnih in praktičnih problemov na področju zgodnjega učenja naravoslovja;
  • omogoča spoznanje in občutenje, da gib s pomočjo subtilne gibalne formule deluje kot prevodna mreža za vstop energije, omogoča študentom začutiti nastajanje giba in mišično verigo, ki sodeluje pri njegovi izvedbi;
  • zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) in usmerjanja timskega dela na področju zgodnjega učenja  ter uporabe sodobne tehnologije;
  • sposobnost razumevanja in kritične evalvacije osnovnih konceptov odnosa med mediji in otroci,
  • zmožnost kritičnega presojanja  razvojnopsiholoških teorij in konceptov zgodnjega učenju;
  • zmožnost  presoje in  povezave  konceptov otroštva in konceptov učenja;
  • zmožnost izbora  različnih pristopov poučevanju in učenja glede na razvojna obdobja, individualne razlike med otroki, različne socialne kontekste;
  • zmožnost samoevalvacije učinkov neformalnega in formalnega poučevanja  v  obdobjih malčka in zgodnjega otroštva;
  • razumevanje vloge tehnike pri oblikovanju tehniške kulturne identitete v predšolskem obdobju;
  • poznavanje medsebojnih razmerij žive in nežive narave, pretoka energije in funkcioniranja živih sistemov z vidika naravoslovja in tehnološkega razvoja;
  • razumevanje osnov adaptacij v okolju, v katerem živimo, osnovnih zakonitosti in procesov v okolju, vključno z osnovnimi mehanizmi kroženja snovi v okolju;
  • razumevanje pričakovane ravni matematične pismenosti glede na stopnjo razvoja in poznavanje matematičnih pojmov in konceptov;
  • zmožnost izbire ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja.
  • zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja.
  • zmožnost izbire ustreznih jezikovnih in nejezikovnih znakov pri tvorbi besedila.
  • raziskovanje psihosocialnih, sociokulturnih in socioekonomskih dejavnikov vključevanja sodobnih učnih okolij v zgodnje učenje in v profesionalno učenje vzgojitelja/učitelja.
  • druge predmetnospecifične kompetence so navedene pri posameznih učnih načrtih.

 

Predmetnik 

V prvem letniku je en obvezni predmet iz pedagoško-psihološko ved (24KT), dva notranje izbirna predmeta (po 12KT) in zunanje izbirni predmet (12KT).

V drugem letniku je en obvezni predmet s področja pedagoškega raziskovanja (18KT), obvezni raziskovalni seminar (18KT), priprava in predstavitev doktorske dispozicije (12KT) ter en notranje ali zunanje izbirni predmet (12KT).

Tretji letnik je namenjen individualnemu študiju študenta, objavi znanstvenega članka ali predstavitvi prispevka na mednarodni znanstveni konferenci (12KT) ter samostojnemu raziskovalnemu delu in pripravi ter zagovoru doktorske disertacije (48KT).

Študent izbira notranje izbirne predmete iz nabora ponujenih predmetov znotraj študijskega programa 3. stopnje Zgodnje učenje. 

Izbirni predmeti 

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju s predstojnikom študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov. 

Predmetnik 1. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSE

Obvezni predmet

1.

Sodobni koncepti zgodnjega učenja in poučevanja

prof. dr. Ljubica M. Umek

24

45

45

90


Izbirni predmeti

2.

Notranje izbirni predmet

nosilec

12

-

-

-

3.

Notranje izbirni predmet

nosilec

12

-

-

-

4.

Zunanje izbirni predmet

nosilec

12

-

-

-

Skupaj

60

45

45

90*

* Glede na opredelitev izbirnosti za izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od

 izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

Predmetnik 2. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSEM

Obvezni predmet

1.

Raziskovanje zgodnjega otroštva

prof. dr. Majda Cencič, doc. dr. Tina Štemberger

18

30

45

-

75

2.

Raziskovalni seminar

mentor

18

-

-

10**

10

3.

Samostojno raziskovalno delo, priprava in javna predstavitev doktorske dispozicije

mentor

12

-

-

20**

20


Izbirni predmet

4.

Zunanje izbirni predmet*

nosilec

12

-

-

-

-

Skupaj

60

30

45

30**

105*

* Glede na opredelitev izbirnosti za izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire

študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

**KU na posameznega kandidata

Predmetnik 3. letnika

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSEM

Obvezno delo

1.

Objava znanstvenega članka ali predstavitev prispevka na mednarodni znanstveni konferenci

mentor

12

-

-

10

10

2.

Samostojno raziskovalno delo, priprava in zagovor doktorske disertacije

mentor

48

-

-

45

45

Skupaj

60

-

-

55*

55*

*KU na posameznega kandidata 

Notranje izbirni predmeti študijskega programa 

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSE

1

Individualizacija v procesu edukacije otrok s posebnimi potrebami

doc. dr. Božidar Opara

12

30

30

60

2

Zgodnje učenje družboslovja

doc. dr. Maja Umek

12

15

45

60

3

Gibanje, motorično učenje in razvoj

prof. dr. Rado Pišot

12

15

45

60

4

Likovno izražanje in zgodnje učenje

doc. dr. Beatriz G. T. Čerkez

12

30

30

60

5

Zgodnje učenje naravoslovja

doc. dr. Janja Plazar

12

30

30

60

6

Naravoslovni eksperimenti v vrtcu

doc. dr. Janja Plazar

12

30

30

60

7

Prikriti kurikul in implicitne teorije

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

12

30

30

60

8

Zgodnje medijsko opismenjevanje

izr. prof. dr. Karmen Erjavec

12

30

30

60

9

Jezikovna organizacija zgodnjega učenja

izr. prof. dr. Majda K. Baša

12

30

30

60

10

IKT in izobraževalna tehnologija v funkciji spodbujanja ustvarjalnosti

prof. dr. Andreja I. Starčič

12

15

45

60

11

Sistemski in procesni izzivi predšolske vzgoje

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

12

30

30

60

12

Razvoj in učenje od spočetja do obdobja malčka

izr. prof. dr. Tina Kavčič

12

15

45

60

13

Genetski in okoljski dejavniki razvoja in učenja

prof. dr. Maja Zupančič

12

15

45

60

14

Glasbeno izražanje in učenje

prof. dr. Bogdana Borota

12

15

45

60

15

Razvoj matematične pismenosti

prof. dr. Mara Cotič

12

15

45

60

16

Naravoslovje in okoljska vzgoja za trajnostni razvoj

doc. dr. Agnes š. Joksić

12

30

30

60

17

Znanstvena besedila

izr. prof. dr. Sonja Starc

12

15

45

60

18

Branje večkodnih besedil

izr. prof. dr. Sonja Starc

12

15

45

60

19

Tehnična pismenost in inovativnost v obdobju zgodnjega učenja

izr. prof. dr. Darjo Zuljan

12

30

30

60

20

Vloga izobraževanja v procesih slojevske reprodukcije

doc. dr. Urban Vehovar

12

30

30

60

21

Multikulturno izobraževanje v vrtcu

izr. prof. dr. Vida M. Udovič

12

30

30

60

22Medkulturna didaktika jezika in književnostiizr. prof. dr. Vida M. Udovič12303060
23Zgodnja obravnava slepih in slabovidnih otrokdoc. dr. Aksinja Kermauner12303060
24Institucionalna in izvendružinska vzgojaprof. dr. Mitja Krajnčan12303060
25Participacija otrok v vzgojidoc. dr. Sonja Rutar12303060

Legenda:

KU - kontaktne ure; P - predavanja, SE – seminarji;

UDŠ - ure dela študenta; ocena potrebnega števila ur študija in dela, da študent uspešno opravi vse študijske obveznosti;

KT - kreditne točke. 

Del študijskih obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

Učni načrti: ZU-3st-ucni-nacrti-veljavni-za-2016-2017.pdf

 

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

V 1. letnik študijskega programa 3. stopnje Zgodnje učenje se lahko vpiše, kdor je: 

  • zaključil študijski program 2. stopnje,
  • zaključil dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004),
  • končal študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami. 

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

  • povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
  • ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %). 

 

Vpis v 2. letnik doktorskega študija, 3. stopnja, po merilih za prehode 

Neposredno v 2. letnik študija se lahko vpiše kandidat, ki je:

a)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na področju družboslovnih in humanističnih ved, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk (ECTS),

b)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na drugih področjih, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS), vendar mora v okviru doktorskega programa opraviti obvezni predmet prvega letnika z naslovom Sodobni koncepti zgodnjega učenja in poučevanja,

O priznanih opravljenih študijskih obveznostih oziroma natančnem obsegu v kreditnih točkah pod točko b) odloči Komisija za študentske zadeve Senata UP PEF na podlagi dokumentacije, ki jo kandidat predloži ob prijavi za vpis. 

 

Priznavanje obveznosti

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

 

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija

Študent mora za prehod v 2. letnik

študijskega programa tretje stopnje Zgodnje učenje doseči vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.  

Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika ter vsaj doseženih 48 KT (80%) od 60 KT drugega letnika študija ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Vse manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.

Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode  

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.


Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.


Prehodi so možni med študijskimi programi:

  1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.


Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.


Pri prehodu se lahko priznavajo:

  1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.


Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.


V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.


Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

 

Zaposljivost  

Doktorski študijski program Zgodnje učenje omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja zgodnjega otroštva, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi in drugih situacijah, v povezavi z otroki, ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje. 

Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna in humanistična znanja s področja zgodnjega otroštva in so usposobljeni za znanstveno raziskovalno delo. 

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno. 

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so navedeni na osnovi Standardne klasifikacije poklicev (SKP-v2): 

  • 1210    Direktorji/direktorice in člani/članice uprave družbe
  • 2310    Strokovnjaki/strokovnjakinje za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje
  • 2311    Višješolski predavatelji/višješolske predavateljice
  • 2331    Osnovnošolski učitelji/osnovnošolske učiteljice
  • 2332    Vzgojitelji/vzgojiteljice predšolskih otrok
  • 2340    Strokovnjaki/strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami
  • 2351    Strokovnjaki/strokovnjakinje za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode
  • 2359    Drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje
  • 2445    Psihologi/psihologinje
  • 2451    Pisatelji/pisateljice, novinarji/novinarke ipd.

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino