Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Tina Štemberger
4. Število ECTS kreditnih točk: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent/ka spozna osnovne vrste, metode in tehnike pedagoškega raziskovanja uporabne v praksi in/ali raziskovanju študijskega področja.
Zna izbrati in uporabiti enostavne tehnike in metode zbiranja in obdelave podatkov glede na problem raziskovanja.
Se usposablja za enostavnejše samostojno raziskovalno delo za raziskovalne in/ali praktične namene.
Zna sodelovati z drugimi v raziskovalnih projektih.
Zna napisati poročilo o raziskavi.
Razvije pozitivno vrednotenje raziskovalnega dela.
Na praksi ovrednoti kritične probleme raziskovanja in zbira ustrezne podatke.


b) Splošne kompetence:
Predmet pokriva deloma kompetence učinkovitega poučevanja, saj se usmerja na obvladanje vrednotenja učnega procesa, predvsem pa se usmerja na:

• profesionalni razvoj, to je usposobljenost za premišljeno analiziranje dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljšanju kakovosti vzgojno izobraževalnega dela.

c) Predmetnospecifične kompetence*:

• Usposobljenost za empirično raziskovanje v vzgoji in izobraževanju.
• Fleksibilna uporaba znanja v praksi, ki se pokaže pri izdelavi raziskovalnega poročila.
• Informacijska pismenost in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju pri obdelavi podatkov, saj študenti obdelajo podatke z uporabo statističnega računalniškega paketa SPSS.
• Interdisciplinarno povezovanje vsebin, ki se kaže pri raziskovanju problema, ki je lahko iz različnih disciplin.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Predmet se usmerja tako na pedagoško metodologijo kot na pedagoško statistiko. S področja pedagoške metodologije vključuje: značilnosti in nekatere vrste kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja, povezovanje paradigem in usmeritev na kvantitativno paradigmo pedagoškega raziskovanja. Nato pomen etičnosti v raziskovanju. Nekatere tehnike pretežno kvantitativnega raziskovanja, npr. npr.: anketa, intervju, ocenjevalne lestvice in kontrolne liste, Likertova lestvica stališč, sociometrična tehnika, intervju, načrtno opazovanje ter merske značilnosti instrumentov. Področje pa se zaključi s strukturo pisnega poročila o raziskavi ter s pisno predstavitvijo rezultatov raziskave.
Glede pedagoške statistike pa spoznajo nekatere osnovne statistične pojme, opisno statistiko, s področja inferenčne statistike pa bivariantne analize podatkov: npr. korelacijo (Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient) ter -preizkus hipoteze neodvisnosti, pa tudi hipoteze enake verjetnosti ter nekatere mere stopnje kontingence. Usposobijo se tudi za računalniško obdelavo podatkov s statističnim programom SPSS za WIN.

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• Cencič, M. (2006): Pedagoška metodologija. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
• Cencič, M. (2002): Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.
• Kožuh, B. (2003): Statistične metode v pedagoškem raziskovanju. Ljubljana. Filozofska fakulteta.
• Sagadin, J. (1993): Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana. Zavod R Slovenije za šolstvo in šport (določena poglavja).
• Članki, pretežno iz revije Sodobna pedagogika. Seznam člankov in literature se sproti dopolnjuje.

b) Dopolnilna literatura*:

• Kožuh, B. (2000): Statistične obdelave v pedagoških raziskavah. Ljubljana. Filozofska fakulteta.

Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Ljubljana. Obzorja.

c) Dodatna literatura*:

• Priporoča se katerakoli tuja ali domača literatura za družboslovno raziskovanje.

19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka pozna različne vrste kvantitativnih raziskav.
Pozna osnovne tehnike zbiranja podatkov in osnove opisne in bivariantne statistične obdelave podatkov.
Razume povezanost in odvisnost med podatki in njihovo obdelavo.
Na praksi zna zbrati ustrezne podatke.
Zna uporabiti računalniški program SPSS za WIN.

b) Uporaba:*
Pridobljeno znanje študent/-ka uporabi pri raziskovanju konkretnega problema iz prakse, od načrtovanja raziskave, zbiranja podatkov, ustrezne obdelave podatkov ter napiše poročilo o raziskavi.
Z računalniškim programom SPSS zna izpeljati ustrezno opisno in bivariantno analizo podatkov.

c) Refleksija:*
Sposoben/-na je kritično ovrednotiti rezultate in proces svoje raziskave, pa tudi druge objavljene raziskave.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, vaje v manjših skupinah in samostojno raziskovalno delo študenta.

21. Načini preverjanja znanja:
Raziskovalna naloga: obseg 1500 do 2000 besed.
Aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah.
Pri raziskovalni nalogi se ocenjuje: strukturo naloge, teoretska podlaga, navajanje virov in literature med besedilom, predstavitev procesa raziskovanja in rezultati, ki so dobljeni na osnovi ustrezno izbranih in utemeljenih statističnih metod ter ugotovitve, ki so interpretirane in povezane s teoretičnimi izhodišči, ustrezen zaključen, navajanje virov in literature ter priložene priloge.
Pisna raziskovalna naloga vključuje 25,0 % skupne ocene in pisni izpit 75,0 % skupne ocene.
Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica opremljena s sodobno učno tehnologijo in računalniška učilnica s po enim računalnikom na študenta.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.

Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Cencič.