Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Učna okolja formalnega in neformalnega učenja odraslih
2. Koda predmeta: IO-11
3. Nosilec predmeta: dr. Beno Arnejčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v program.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• poznavanje metod odkrivanja potreb po novem znanju in oblik svetovanja odraslim
• poznavanje sodobnih pristopov in metod učenja v izobraževanju odraslih
• obvladovanje postopkov in principov svetovalnega dela in načrtovanja ter izvajanja intervencijskih programov
• razvijanje sposobnosti uporabe inovativnih metod, tehnik in oblik poučevanja za specifične učne skupine
• spoznavanje, analiza in evalvacija sodobnih učnih okolij, ki prehajajo med fizičnim in virtualnim prostorom v procesih izobraževanja ter profesionalnega učenja in razvoja
• psihosocialne značilnosti pri učenju in ustvarjanje znanja v okoljih v katerih se združujejo značilnosti fizičnega in virtualnih svetov.
• spodbujanje sodelovalnega odločanja o okoljskih dilemah vezanih na kombinirana delovna/ učna okolja (npr. usposabljanje na delovnem mestu, sodelovanje v profesionalnih skupnostih)

b. Splošne kompetence:

• zmožnost razvijanja in uresničevanja izvirnih idej
• razvijanje zavesti o pomenu komunikacije in kvalitetnih odnosov
• sposobnost skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti

c. Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov in modelov izobraževalnega in kariernega svetovalnega dela
• oblikovanje celovite ocene učnih potreb posameznika oziroma skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti
• usposobljenost za izvajanje svetovanja na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere
• usposobljenost za uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v (ne)formalnih učnih situacijah in pri drugem strokovnem delu
• načrtovanje, izvedba in evalvacija formalnih in neformalnih učnih procesov za različne skupine uporabnikov v različnih kontekstih vseživljenjskega učenja
• analiza psihosocialnih, sociokulturnih ter socioekonomskih dejavnikov in procesov v vzgoji in izobraževanju in razvoju kariere, ki vplivajo na vključevanje posameznikov v sodobna učna okolja
• analiza skupinske dinamike, kognitivno ergonomskih značilnosti in počutja udeležencev in izobraževalcev odraslih v kombiniranih okoljih

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
I. Dejavniki, ki vzpostavljajo učno okolje in vplivajo na naravo učnih izkušenj v fizičnem in virtualnem okolju. Kognitivne ergonomske značilnosti in počutje odraslih pri učenju v različnih učnih okoljih ter uporaba IKT za učenje in delo.
II. Značilnosti učnih okolij in učenja ter poučevanja na vseh ravneh izobraževanja ter vseživljenjskega učenja. Socialne učne oblike in učne metode izobraževanja odraslih pri formalnem in neformalnem učenju.
III. Analiza procesov ustvarjalnosti, vzpostavljanja znanja, sodelovanja, odločanja, vizualizacije in predstavljanja v virtualnih okoljih. Evalvacija orodij in metod za podporo kognitivnim procesom in socialni interakciji v virtualnih okoljih. Tehnike reševanja problemov. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti izobraževanih procesov v kombiniranih in virtualnih okoljih.
IV. Afektivni/emocionalni vidiki interakcije z IKT artefakti. Psihosocialne značilnosti pri učenju in ustvarjanje znanja v okoljih v katerih se združujejo značilnosti fizičnega in virtualnih svetov.
V. Načrtovanje in spodbujanje profesionalnega učenja v sodobnih kontekstih učenja formalnega izobraževanja in neformalnega učenja. Razvoj metod, orodij in metodologij za podporo kognitivnim procesom.
VI. Analiza sprejemanja tehnologij za učenje pri različnih skupinah uporabnikov. Ugotavljanje potreb, intervencija in evalvacija pri vzpostavljanju okolij za sodelovanje in razvoj kompetenc pri različnih ciljnih skupinah udeležencev.
VII. Analiza psihosocialnih, sociokulturnih in socioekonomskih dejavnikov in načrtovanje sodobnih oblik in metod učenja ter profesionalnega razvoja. Učenje na delovnem mestu. Razvoj profesionalne identitete.



18. Literatura
a. Osnovna literatura:

• Jonassen, D. H. And Land, S. M. (2008). Theoretical Foundations of Learning Environments. London: Lawrence Erlbaum Associates Publishers.
• Istenič Starčič, A. (2009). Simulation game web based learning - Innovative practices of human resource development. ICL conference 2009. Villach September 23-25.
• Istenič Starčič, A. E-portfolio for professional learning community. WSEAS transactions on advances in engineering education, July 2008, letn. 7, št. 5, str. 488-497. Prevod.
• Istenič Starčič, A., Šubic Kovač M. (2009). Mentoring Dimensions in Knowledge and Innovation Development. V: Istenič Starčič, A. (ur.), Šubic Kovač, M. (ur.). University & Industry Knowledge Transfer and Innovation. Athens; New York; Miami ... [etc.]: WSEAS, cop. str. 231-246. Prevod.

b. Dopolnilna literatura:

• Istenič Starčič, A. (2003). Informacijska tehnologija za kakovostno učenje in poučevanje ter uspešen management v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Arhinet.
• Istenič Starčič, A. (2008). Developing virtual simulation game for authentic learning : Realizing partnership between university and industry. WSEAS trans. commun., July 2008, letn. 7, št. 7, str. 786-795. Prevod.
• Istenič Starčič, A. (2003).Multicultural education and information-communication technologies. V: Kozlowska, Anna (ur.). Multicultural education in the unifying Europe. Częstochowa: Wydawnictwo Wyższej szkoły pedagogicznej w Częstochowie, str. 155-162. Prevod.

c. Dodatna literatura:

• Zajc, M, Istenič Starčič, A. (2009). Interactive Multimedia t-Learning Environments: Potential of DVB-T for Learning. V: Istenič Starčič, A. (ur.), Šubic Kovač, M. (ur). University & Industry Knowledge Transfer and Innovation. Athens; New York; Miami ... [etc.]: WSEAS, cop. str. 103-123. Prevod.

19. Predvideni študijski dosežki.
Znanje in razumevanje:
Analiza, načrtovanje in evalvacija učnih okolij za učenje in poučevanje odraslih z izobraževalno tehnologijo in sodelovalno odločanje o okoljskih dilemah vezanih na kombinirana delovna / učna okolja. Analiza in evalvacija učinkov sodobnih tehnologij na učenje in poučevanje.
Uporaba:
Pri predmetu pridobljena znanja uporabi študent/ka za utemeljitev zasnove študije primerov prakse; znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi projektne naloge.
Refleksija:
Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi – študij primerov sodobnih izobraževalnih okolij in oblikovanje modelov uporabe kombiniranih okolij za učenje in poučevanje.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:

• Interaktivna predavanja
• Razgovor/diskusija/debata
• Proučevanje primera
• Terenske vaje (obisk podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Metode dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• E- izobraževanje

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pisni/ustni izpit 50% ocene.
Opravljene in predstavljene vaje 20% ocene.
Projektna naloga 30% ocene.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…)
Računalnica

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec
• 1 laborant

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.

Učni načrt pripravil:
doc. dr. Andreja Istenič Starčič