SPEKULA - Koprski optimizem: okrogla miza o arhitekturi mesta

datum: 08.04.2019

kategorija: Novice


SPEKULA
pod pokroviteljstvom Univerza na Primorskem / University of Primorska, UP PEF - Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  in  Obalne galerije Piran

Okrogla miza o arhitekturi mesta KOPRSKI OPTIMIZEM
četrtek, 18. 4. 2019, ob 18.00
Galerija Loža Koper

Sodelujejo: Alenka Korenjak (Prostorož), Maja Ivanic (predsednica PIDA l Piran Days of Architecture), Tomaz Kristof (v. d. predsednika ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije), Mihael Desman (odgovorni urednik revije Arhitektov bilten), Kristina Desman (glavna urednica revije Hiše), Tina Cotič (UP PEF), doc. dr. Bostjan Bugaric (UP FHŠ).

MODELI ZA NOVI URBANIZEM
Proti investitorskem urbanizmu

Polovica mesta je dirkališče kapitala, druga polovica spodbuja komunikacijo. Katera je stalna in katera začasna? Zelene površine se krčijo zaradi gradnje novih objektov. Zadnji celovit urbanistični načrt za Koper je bil pripravljen okrog leta 1960. Tomosov delavski nebotičnik, ostanek začetka Mihevčevega načrtovanja, je politika prodala privatnemu investitorju. Politika je vplivno območje ob ranljivem obroču mestnega jedra spremenila v teritorji novega mesta potrošnje. Tam edinstven primer investirskega urbanizma - nakupovalni center  zgrajen leta 2002, deli parkirišče z zapori, zgrajenimi po asanacijskem načrtu iz leta 1984. Dejstvo kako investitor kupi zemljišče brez strokovne preveritve. Brez plana se rušijo družbene zgradbe in prodajajo javni objekti, na katerih se izpostavljajo politični manifesti, kot naprimer na osnovni šoli na Bonifiki. Edini načrt mestne oblasti je turistifikacija. Turistov pa ni, ker ni ustreznih vsebin in ni razvojnega koncepta. Mihevčevo obzidje delavskih nebotičnikov, ki bi v zameno porušilo velik del historičnega mestnega jedra, se je udejanilo le deloma. Namesto tega koncepta se iz vplivnega območja mestnega jedra brez meja razrašča neoliberalno mesto potrošnje. Mestno jedro prezidava investitorski urbanizem, ki ustvarja idealne pogoje za prekupčevanje in prodajo zemljišč. Meščani pa ostajajo praznih rok. Participativni proračun bi mestu vsekakor veliko več doprinesel kot cenena turistifikacija. Mestno dirkališče se mora razmontirati, da se lahko urbani prostor prepusti kreativnim procesom uporabnikov. Zato je pomembno, da:

- družbena struktura oblikuje arhitekturo, metodologija je začasna raba;
- se participatorni urbanizem s participatornim proračunom umnešča v novosezidane ruševine;
- udejanimo začasno rabo prostora, reuporabo arhitekture, kritično ovrednotimo vsebne;
- postanejo zeleni sistemi, pravica do vode, pridelava hrane osnova novega urbanizma.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino