Poziv Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z razpravo o (ne)izvedbi mature

datum: 22.04.2020

kategorija: Novice


Objavljamo poziv, ki ga je danes, 22. aprila 2020, na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z razpravo o (ne)izvedbi mature naslovilo vodstvo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

___________________________________________________________________________

Spoštovani,

v teh dneh beremo in poslušamo vsesplošno razpravo o (ne)izvedbi letošnje mature. K  premisleku pozivajo dijaki, starši, učitelji, ravnatelji in drugi. Na drugi strani pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Državni izpitni center kakršno koli iskanje drugih rešitev v dani situaciji zavračata, in sicer predvsem z dvema argumentoma - z izvedbo mature sledimo veljavni zakonodaji in odločitev je podprla stroka. V zadnjem času pa je slišati še tehnični argument, ki izpostavlja, da so izpitne pole že natisnjene in se jih ne da spreminjati.

Prvi argument je v danih razmerah preprosto smešen. V državi so bili zaradi koronavirusa uvedeni izredni ukrepi, zaradi katerih je življenje in delovanje ljudi zastalo v praktično vseh sferah - v  izobraževanju, zdravstvu, gospodarstvu, kulturi ipd. Zato so bili sprejeti nekateri strogi interventni zakoni, drugi pa so bili spremenjeni oz. prilagojeni. Tako so bili na primer  na področjih zdravstva in gospodarstva sprejeti radikalni ukrepi z dolgoročno nepredvidljivimi posledicami, ki bodo nedvomno temeljito spremenili naše življenje v prihodnosti. Pravzaprav to velja tudi za področje izobraževanja, kjer so bili ravno tako uvedeni ukrepi, izvzeta je le matura. Zakaj?

Drugi pogosto slišan argument je, da gre za odločitev stroke. Z vsem spoštovanjem do stroke, ki je zadolžena za maturo, je na mestu vprašanje, zakaj niso odgovorni v tem času pripravili različnih scenarijev, ki bi jih lahko realizirali glede na razvoj in potek izrednih razmer. Po zgledu drugih držav bi lahko vendarle pričakovali, da bodo odgovorni pripravili več scenarijev izvedbe mature – zlasti upoštevajoč dejstvo, da v času pandemije ali izrednih razmer  v Zakonu o maturi izvedba ni opredeljena.

Prav včeraj, 21. aprila 2020, je denimo hrvaška ministrica povedala, da pri letošnji maturi dijaki ne bodo imeli snovi drugega ocenjevalnega obdobja 4. letnika, iz česar sklepamo, da se lahko v sosednji državi z večjim številom dijakov zadeve lahko prilagodijo.

Matura pa se ne spreminja le v sosednji Hrvaški, temveč tudi Italiji. V naši zahodni sosedi je Svet ministrov 8. aprila sprejel uredbo z zakonsko močjo, ki za leto 2020 spreminja pravila za opravljanje maturitetnega izpita, kar pomeni, da bo matura letos prilagojena izrednim razmeram. Uredba predvideva dva možna scenarija za izvedbo maturitetnega izpita, ki ju je pripravilo ministrstvo za izobraževanje (MIUR). Če se maturantje vrnejo v šolske klopi do vključno 18. maja, naj bi obveljal prvi scenarij, po katerem bi matura stekla, kot načrtovano, in sicer od 17. junija dalje v prilagojeni izvedbi. Maturitetni izpit bi bil v tem primeru sestavljen iz treh delov, dveh pisnih in ustnega. Prva pisna naloga iz italijanščine bi bila enaka za vse šole, druga pa bi zadevala znanja iz predmeta izbrane smeri. Predvidena je bila tudi možnost izvedbe ustnega dela na daljavo. Če pa se maturanti ne bi vrnili v šolske klopi do vključno 18. maja, kar je predvideval drugi scenarij, bi bilo preverjanje na maturi samo ustno. Prav slednjega je včeraj sprejelo italijansko ministrstvo za izobraževanje.

Tretji argument, ki pravi, da se mora matura izvesti v nespremenjeni obliki, saj so pole že natisnjene, je preprosto absurden. Predsednik Predmetne maturitetne komisije za biologijo prof. dr. Miro Turk je navedel, da »bodo letošnji kandidati v slabšem položaju, saj sta zaključek njihovega pouka kot tudi priprava na maturo okrnjena«, obenem pa je dodal, da »tisti, ki sodelujemo, pri pripravi, vemo, da to ni mogoče (prilagajanje maturitetnih pol), saj smo izpitne pole, ki so bile izžrebane letos, pripravili že pred dvema letoma.« Kako naj to razumemo v luči današnjih izrednih razmer? Takšno razmišljanje je v nasprotju s cilji izobraževanja, ki predvidevajo razvijanje razmišljujočega, ustvarjalnega, inovativnega, prilagodljivega in kritičnega posameznika,  ki se je sposoben soočiti z izzivi sodobne družbe, za katero so značilne hitre in nenehne spremembe. Ali je morda ravno ta trenutek čas za temeljit razmislek o drugačnem konceptu mature?

Ob tem je smiselno omeniti še Unescovo delovno poročilo o strategijah, ki jih države sprejemajo pri izvajanju nacionalnih izpitov, iz katerega je razvidno, da so nekatere države maturo že odpovedale, nekatere prestavile, druge uvajajo alternativne pristope ali zmanjšujejo njen obseg.  Ukrepi v posameznih državah se sproti spreminjajo glede na trenutne razmere. Nastajajoče  Unescovo poročilo COVID-19 A glance of national coping strategies on highstakes examinations and assessments  se zaključuje s pomenljivim sporočilom.  Odločitev o izpeljavi, odpovedi oz. preložitvi zaključnega preverjanja znanja kot tudi o izvedbi v spletni obliki ali uporabi alternativnih pristopov ocenjevanja je v pristojnosti posamezne države. Razmislek in odločitev o tem pa naj bi v kar največji meri upoštevala varnost, zdravje ter psihološko blagostanje dijakov in učiteljev. Ob tem pa moramo upoštevati tako načela inkluzivnega izobraževanja kot poštenosti in enakosti. Še posebej pa moramo biti pozorni na neenakosti, ki izhajajo iz dejstva, da so (bile) šole zaprte. Kot namreč mnogi učitelji tudi pri nas ugotavljajo, se razlike med dijaki s poukom na daljavo še poglabljajo. Informacija, da pouk na daljavo dobro teče, ne spremeni dejstva, da so dijaki iz socialno šibkejši družin znatno prikrajšani.

Vprašamo se lahko, kaj bi se zgodilo, če bi v Sloveniji ostali na utečenih tirih in se ne bi odločili za tako ostre interventne ukrepe, s katerimi smo radikalno spremenili tako naš vsakdan kot tudi našo prihodnost v vseh najpomembnejših sferah življenja, ne le na področju izobraževanja. Pristojne zato pozivamo k temeljitemu razmisleku o vztrajanju pri izvedbi mature v običajni obliki v teh zelo neobičajnih časih. Je v teh časih prav vztrajati pri nekaterih rigidnih stališčih, ko gre za prihodnost mladih? Jim ne bi šli raje nasproti?

V Kopru, 22. aprila 2020

dekanja UP PEF prof. dr. Mara Cotič
prodekanji UP PEF izr. prof. dr. Silva Bratož in izr. prof. dr. Tina Štemberger


 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino