Kaj je inkluzivna pedagogika?

 

INKLUZIVNA PEDAGOGIKA NA UNIVERZI NA PRIMORSKEM, PEDAGOŠKI FAKULTETI KOPER  

Inkluzija je pojem, ki smo ga prej uspeli sprejeli iz tujine, kot pa imeli čas posloveniti. Zato ne preseneča, da se v slovenskem prostoru marsikdo sprašuje, kaj to je. Čeprav proces inkluzije podpira Ministrstvo za šolstvo in šport in je bilo organiziranih več strokovnih srečanja na to temo, v zadnjem desetletju pa objavljeni tudi v naši literaturi znanstveni in strokovni prispevki ter knjige, pa pojem še vedno sproža začudenje tako v javnosti kot tudi v šolski praksi.

In kaj pomeni pojem? Inkluzija nadomešča pojem integracija, ki se je v slovenskem šolskem prostoru že prijel. Z integracijo navadno mislimo prilagajanje posameznika (otroka s posebnimi potrebami) šolskemu okolju. Inkluzija naj bi dala večji poudarek na prilagajanje okolja, ne samo otrokom s posebnimi potrebami, ampak vsakemu otroku posebej. V vrtcih in šolah imamo tudi romske otroke, vedno več pa tudi otrok iz drugega jezikovnega in kulturnega okolja, ki tudi potrebujejo posebne prilagoditve učnega procesa in učnega okolja, če želimo, da se v vrtcih in šolah dobro počutijo in so uspešni, čeprav jih zakon ne obravnava kot učence s posebnimi potrebami. In prav z vključevanjem otrok, ki so zelo drugačni, ki zahtevajo od vzgojiteljev in učiteljev posebne prilagoditve, se ukvarja inkluzivna pedagogika.

Inkluzija poskuša delovati v smeri spreminjanja kulture vzgojno-izobraževalne ustanove, da je vsak otrok dobrodošel in sprejet ali z besedami Oscarja Wilda, da so otroci v razredu kot cvetlice v šopku: vedno je eden med njimi odločen, da bo gledal v napačno smer, eden bo ovenel prej kot drugi, eden bo zažarel bolj kot preostali.

Prav to sprejemanje posebnosti vsakega posameznika in prilagajanje vzgojno-izobraževalnega dela vsakemu posamezniku je bistvo inkluzije. V šolski praksi pa smo priča tudi različnim problemom, s katerimi se spopadajo vzgojitelji in učitelji in so povezani z inkluzijo. Vzgojitelji in učitelji so navadno pripravljeni sprejeti drugačnega otroka v svoj oddelek ali razred, če le takih otrok ni preveč v enem oddelku/razredu. Po sprejetju takega otroka pa se vzgojitelji in učitelji pogosto čutijo nemočne, saj ne vedo, kako postopati, kako organizirati učni proces, katere metode, oblike in učna sredstva uporabiti, da bo za otroke lažje in uspešnejše. Pogosto so tudi obremenjeni z mislijo, kako bodo drugi otroci sprejeli takega otroka, kako naj organizirajo vzgojno-izobraževalni proces, da bo prilagojen ne le drugačnemu otroku, pač pa vsakemu otroku posebej.

V takih primerih se vzgojitelji in učitelji pogosto čutijo dodatno obremenjeni z vzgojno-izobraževalnim delom. Čutijo pa tudi, da za dodatno delo niso dovolj strokovno usposobljeni.

Veliko se jih v podobnih primerih zateka po pomoč v šolsko svetovalno službo, se sami izobražujejo, iščejo primerne seminarje stalnega strokovnega spopolnjevanja za probleme, s katerimi se soočajo ipd. Dodatno obremenitev jim pomeni tudi sodelovanje s starši, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, saj tudi starši pogosto potrebujejo strokovno pomoč ob spoznanju, da je njihov otrok zelo drugačen ali če prihajajo iz drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja.

Ker pravijo, da je najpomembnejši dejavnik za razvoj inkluzivne prakse dobro izobražen vzgojitelj in učitelj, je na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti Koper, razpisan bolonjski študijski program druge stopnje z naslovom Inkluzivna pedagogika. In čeprav nas pogosto marsikdo še vedno sprašuje: kaj pa boste izobraževali; je zanimanje za študij kar veliko, saj nudi odgovore na vprašanja, kako postopati z nadarjenimi in talentiranimi otroki in učenci, kako z »vedenjci«, kako organizirati učni proces, če je v skupini gluh ali naglušen učenec, slep ali slaboviden ipd.

Upamo, da bo tudi s to kratko predstavitvijo pojem inkluzija in inkluzivna pedagogika bolj poznam ne le v pedagoškem, pač pa tudi v širšem okolju ter da bomo sprejemali čim manj vprašanj, kot so npr.: In boste izobraževali? Kaj pa to sploh je? 

Za namen približevanja pojma širši pedagoški javnosti je bil 10. decembra 2011 organiziran na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti Koper tudi dobro obiskan mednarodni znanstveni sestanek z naslovom Inkluzija v vzgoji in izobraževanju. Povzetke posveta si lahko ogledamo tudi na spletni strani Pedagoške fakultete Koper.

Naj zaključiva ta zapis z dejstvom, da je vsak otrok drugačen in da je ta drugačnost kakovost, ki nas bogati. Prilagoditev šolskega in učnega procesa vsakemu otroka pa je inkluzija.  

 

dr. Majda Cencič

dr. Božidar Opara




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino