Manjšinsko šolstvo pred novimi izzivi - Slovenska narodna skupnost v Italiji 2014


UP PEF in društva SLODRE sta 18. novembra 2014 organizirala posvet z naslovom Manjšinsko šolstvo pred novimi izzivi - Slovenska narodna skupnost v Italiji, in sicer v okviru letnega programa dela. Na posvetu so se s svojimi prispevki predstavile aktivne raziskovalke področja zamejskega šolstva Norina Bogatec (Slori), dr. Sara Brezigar (Inštitut za narodnostna vprašanja, UP PEF), dr. Barbara Baloh (UP PEF) in dr. Maja Mezgec (Slori, UP PEF).

Šolanje v slovenskem jeziku v Italiji: razvojne dinamike v večkulturnem in čezmejnem okolju (Norina Bogatec)
Raziskovalka bo predstavila razvojno pot slovenske šole v Italiji s poudarkom na spremembah v narodnostni in jezikovni strukturi šolajoče se populacije ter izpostavila nekatere ugotovitve, ki izhajajo iz primerjalne raziskave o medkulturni vzgoji v čezmejni perspektivi, izvedeni v okviru projekta EDUKA. Gre za primerjavo šest različnih šolskih okolij s prisotnostjo otrok različnega narodnostnega, jezikovnega in kulturnega izvora.

Slovensko šolstvo v Italiji: evalvacija stanja in razvojne perspektive (dr. Sara Brezigar)
Raziskovalka bo na dogodku predstavila glavne ugotovitve podoktorskega temeljnega raziskovalnega projekta, v katerem je raziskala obstoječe stanje in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji na več področjih, med njimi tudi na področju šolstva. Predstavila bo mnenja, percepcije in pričakovanja intervjuvancev o ključnih vprašanjih, s katerimi se sooča slovenska manjšina v Italiji na področju šolstva, in predstavila nekaj možnosti za nadaljnji razvoj manjšine na tem področju.

Otrokov pripovedovanje zgodbe v predšolskem obdobju v večjezičnem in večkulturnem prostoru (dr. Barbara Baloh)
Poslušanje in pripovedovanje zgodb sta kulturno pogojeni dejavnosti. Skozi zgodbo, ki je odsev neke kulture, otrok razmišlja o (lastni/drugi) kulturi ter pridobiva in izraža izkušnje v zvezi z njo. Otrok, ki že od rojstva govori jezik vrtca/šole, ki ga/jo obiskuje, razvija pripovedovalno shemo v ciljnem jeziku sočasno ali simultano in s tem usvaja tudi kulturne razsežnosti ciljnega jezika. Tisti pa, ki večjezičnost razvija zaporedno ali sukcesivno, lastno pripovedovalno shemo že razvija v maternem jeziku in sukcesivno ali zaporedno pridobiva pripovedovalno shemo v ciljnem jeziku, z njo pa tudi kulturne razsežnosti ciljnega/drugega jezika. V prispevku bodo predstavljene jezikovne značilnosti pripovedi otrok v večkulturnem in večjezičnem okolju, upoštevajoč tudi nekatere sociokulturne dejavnike (predvsem družinsko okolje pa tudi okolje, v katerem je vrtec), kako se pripovedi otrok glede na položaj jezika pri posamezniku (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik) med seboj razlikujejo, če otrok poustvarja umetnostno pripovedno besedilo ali tvori neumetnostno pripovedno besedilo ter stališča, ravnanje in odločitve vzgojiteljev pri načrtovanju in pripravi dejavnosti za spodbujanje pripovedovanja.

Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku (dr. Maja Mezgec)
Študija je usmerjena k preučevanju stopnje funkcionalne pismenosti v slovenskem jeziku, razmerju med stopnjo funkcionalne pismenosti v slovenskem in italijanskem jeziku, analizi ključnih dejavnikov, ki  vplivajo na razvoj funkcionalne pismenosti v manjšinskem jeziku ter razmerju med stopnjo razvoja pisnih veščin v slovenskem jeziku in izpostavljenostjo slovenskemu jeziku.

Več informacij:
dr. Maja Mezgec
E-mail: maja.mezgec@pef.upr.si

 




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino