Reagiraj! Nisi sama – nisi sam 2020


V študijskem letu 2019/2020 se je na pobudo študentk različnih študijskih smeri Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete začelo z izvajanjem projekta »Reagiraj! Nisi sama, nisi sam«. Projekt je zastavljen dolgoročno, pri čemer bodo študentje s pomočjo pedagoških mentorjev doc. dr. Mateje Marovič in Marka Gavriloskega, asist. ter vabljenih strokovnjakinj/ov organizirali aktivnosti, delavnice, predavanja in ostale dogodke za bodoče pedagoške delavke/ce.


____________________________________________________________________________

25. novembra 2019 je bilo v okviru projekta izvedeno prvo gostujoče predavanje. Predavateljica Katarina Gradišar Seifert, socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalna delavka na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, je z udeleženci podelila kar nekaj izkušenj iz svoje dolgoletne prakse dela z mladostniki. Predstavila je pojavne oblike nasilja ter spregovorila o postopkih ukrepanja v primeru zaznave le-teh. O svoji izkušnji z nasiljem je poleg predavateljice povedala še njena nekdanja dijakinja, ki je z gostujočo tekom srednješolskega izobraževanja vzpostavila pristen odnos. Rdeča nit predavanja in stavek, je ta, da se je ob vsakršni zaznavi nasilja vselej nujno odzvati in primerno REAGIRATI. Le z ničelno toleranco do nasilja lahko namreč omilimo posledice, ki jih ima to na žrtev. Ravno o posledicah, ki jih povzroča nasilje so spregovorili na naslednjem predavanju, ki je potekalo 11. decembra 2019.

____________________________________________________________________________

11. decembra 2019 je bilo izvedeno drugo gostujoče predavanje. Predavateljica Polona Greif, socialna pedagoginja s specializacijo iz družinske in zakonske terapije je zaposlena na Študijsko-raziskovalnem centru za družino. Tam deluje predvsem na terapevtskem področju; izvaja psihoterapije z družinami, posamezniki, pari itd. Prav tako pa se kot prostovoljka-terapevtka redno udeležuje tudi letovanj za otroke.

Udeleženci so spregovorili o tem, kaj sploh je nasilje in do katerih oblik le-tega smo kot družba še vedno precej prizanesljivi ter kakšen vpliv ima to lahko na posameznika. Predavateljica je poudarila, da je vsak človek bitje odnosov preko katerih se lahko razvije v funkcionalnega posameznika, medtem ko nasilje odnos zlomi. Ključna, za razvoj globalne osnove posameznika, so prva tri leta otrokovega življenja, ko bo ta na podlagi varne ali ne-varne navezanosti preko telesnega stika in čustev razvil vzorec, ki bo vplival na vse nadaljne odnose v njegovem življenju.

Ob tem so se dotaknili tudi vloge, ki jo ima v otrokovem življenju pedagog. Njegova naloga je otroka zavarovati, zanj poskrbeti, mu dati novo, pozitivno izkušnjo in poskušati spremeniti njegovo miselnost. Ob vsem tem pa je najpomembnejše, da najprej z njim vzpostavi odnos ter da je pri svojem delu vztrajen, miren in čuteč.

___________________________________________________________________________

7. januarja 2020 je bilo v okviru projekta izvedeno tretje gostujoče predavanje. Predavateljica Dubravka Hrovatič, socialna delavka, zaposlena na Društvu SOS telefon, je z nami podelila kar nekaj izkušenj iz svojega dolgoletnega dela z žrtvami nasilja in s storilci nasilnih dejanj.

Spregovorili smo o strukturnem in družinskem nasilju, vplivu tega na vse udeležene in primernih reakcijah ob zaznavi le-tega. Ob tem nas je podrobneje seznanila še z ustreznimi zakonodajno-pravnimi vidiki in postopki obravnave nasilja. Del predavanja, ki nam bo gotovo ostal v spominu, je bila predavateljičina razlaga o krogu nasilja in slikovit prikaz izginjanja osebne svobode žrtve.

Ravno zaradi omejevanja le-te na več različnih področjih življenja, je za žrtev nasilja mnogokrat tako težko izstopiti iz nasilnega odnosa.Dobro poznavanje tovrstnih specifik nasilja, subtilnost, razumevanje in človeškost pa so esencialne lastnosti strokovnega delavca, ki bo lahko žrtvi nasilja nudil ustrezno pomoč in podporo.

___________________________________________________________________________

19. februarja 2020 je bilo v sklopu projekta izvedeno četrto gostujoče predavanje. Tokratna predavateljica je bila mag. Mateja Štirn, direktorica ISA Instituta, sicer pa psihologinja in psihoterapevtka. Spregovorili smo o vlogi pedagoškega delavca, ki jo ima ta pri delu in nudenju pomoči otroku, ki je žrtev nasilja. Ključnega pomena je na tej točki vsekakor preventiva, zaradi katere lahko pravočasno ustavimo nasilna dejanja ali pa vsaj ublažimo njihove posledice. S primarno preventivo bomo namreč kot pedagoški delavec lahko krepili varovalne dejavnike, otrokove moči in veščine za samozaščitno ravnanje ter njegovo socialno mrežo. Z zagotavljanjem občutka varnosti, sprejetosti, pripadnosti ter nudenjem podpore lahko opolnomočimo, tako žrtve nasilnih dejanj kot očividce, v skupni želji po doseganju ničelne tolerance do nasilja.

Ravno z namenom doseganja primarne preventive na ISA Institutu že vrsto let izvajajo program NEON, s katerim neselektivno zajamejo veliko število otrok in zaposlenih v VIZ, z izvedbo pa začenjajo že v predšolskem obdobju.

Med predavanjem se nam je porajalo zdaj že retorično vprašanje – kdaj smo pravzaprav dovolj usposobljeni, da lahko otroku, ki je žrtev nasilja nudimo ustrezno pomoč? Predavateljica meni, da je ključnega pomena ozaveščenost pedagoškega delavca o problematiki nasilja, predavanje pa je zaključila z mislijo Maye Angelou: “Bodite mavrice v oblakih otrok”. Dovolj je že, da otroku nudimo podporo, oporo in da mu pomagamo vzpostaviti realnost, v kateri je lahko samo otrok.

___________________________________________________________________________

3. marca 2020 je bilo v sklopu projekta izvedeno peto gostujoče predavanje. Tokratna predavateljica je bila Tina Pivec, magistrica psihologije, mlada raziskovalka zaposlena na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Spregovorili smo o problematiki medvrstniškega in spletnega nasilja v obdobju mladostništva. Ključnega pomena pri preprečevanju le-tega je varno in spodbudno učno okolje, torej jasna struktura, visoka stopnja opore učencem ter spodbujanje spoštljivih odnosov. Pri tem je pomembno ozavestiti tudi, da je pedagoški delavec s svojimi strokovni kompetencami tisti, ki je dolžan vzpostaviti dober odnos z učenci, ne glede na morebitne prepreke, na katere med tem naleti. Prav tako lahko le-ta dodobra opolnomoči mladostnika, da bo ta znal ukrepati ob pojavu spletnega nasilja, ki se sicer dogaja izven zidov VIZ institucij, žrtev pa popolnoma “oropa” varnega prostora. Predavateljica je še posebej poudarila, da si je pri preprečevanju in ukrepanju ob nasilnih dejanjih potrebno zapomniti, da viktimizacija nikoli ni prostovoljna izbira, izvajanje nasilja pa praviloma je in skladno s tem tudi ravnati. Ker je medvrstniško nasilje socialen proces, je potrebno aktivno delo s celotno skupino, tako z žrtvami nasilja kot z nasilneži in opazovalci, saj ima vrstniška skupina moč, da deluje preventivno ali pa da nasilje spodbuja.

___________________________________________________________________________

8. junija 2020 je bilo v okviru študentskega projekta izvedeno prvo gostujoče spletno predavanje. Tokrat so študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem povabili Katjo Zabukovec Kerin, soustanoviteljico in predsednico Društva za nenasilno komunikacijo, s katerim v okviru projekta tudi sodelujejo. Z udeleženci predavanja je podelila kar nekaj izkušenj in vodil, ki jo spremljajo pri dolgoletnem delu z žrtvami in storilci nasilnih dejanj.

Pri preventivi preprečevanja nasilja je opozorila na pomen zmotnih prepričanj otrok. Velikokrat jih namreč, v želji, da bi jih zaščitili, strašimo pred svetom - ob tem pa pozabljamo, da je lahko zanje najnevarnejši kraj ravno dom. Naša naloga je, da jim pokažemo, da je svet relativno varen in lep, da so problemi rešljivi in da je od našega truda odvisno, kaj bomo v življenju dosegli. Prav tako jim moramo dopuščati, da izrazijo svoja čustva – da se jih naučijo prepoznavati in regulirati. Pomembno je ozavestiti tudi, da otrok ni samo žrtev nasilja in mu dati možnost, da kljub travmatičnemu dogodku razvije svoje potenciale. Z razvojem vseh omenjenih veščin bomo pomembno vplivali na razvoj rezilientnosti pri otroku in mladem človeku. Opremljen s temi znanji in veščinami bo znal nasilje prepoznati in se mu upreti oz. svojih težav ne bo reševal z le-tem.

»Ključnega pomena je torej, da dajemo prava sporočila. Kot pedagoški delavci imamo moč, da nadomestimo morebitne primanjkljaje, s katerimi so otroci prišli iz svojih primarnih okolij, s tem pa jim podarimo doto za vse življenje,« je poudarila Katja Zabukovec Kerin.

Gostujoča strokovnjakinja s prakse je predavanje zaključila z mislijo, da je delo z otroki pravzaprav privilegij: »Kot delavci v VIZ imamo vsak dan priložnost biti z ljudmi, ki se učijo, ki so morebiti v stiski in potrebujejo našo pomoč ter nato opazovati kakšne moči imajo ti ljudje in kako malo je potrebno, da lahko ponovno normalno funkcionirajo. V svojem dolgoletnem delu se je predavateljica večkrat srečala z žrtvami in povzročitelji nasilja, ki so kot pomembne odrasle osebe omenjali ravno pedagoške delavce, ki so vplivali na njihovo videnje samih sebe v marsikateri življenjski situaciji.«

Posnetek predavanja

___________________________________________________________________________

16. junija 2020 je bilo v okviru projekta izvedeno drugo gostujoče spletno predavanje. Tokratni predavatelj je bil Damjan Habe, univ. dipl. socialni pedagog, vzgojitelj stanovanjske skupine Kokos v Mladinskem domu Jarše in nekdanji asistent na UP PEF. Hkrati je tudi predavatelj, ki svoje dragocene izkušnje iz prakse predaja strokovnim delavcem v različnih vzgojno-izobraževalnih institucijah v Sloveniji.

Z udeleženci je podelil svoje bogate izkušnje o omenjeni tematiki, protokolih in primerih reagiranja vzgojiteljev na nasilje. Spregovoril je tako o vzrokih za nasilje v omenjenih institucijah kot tudi o vrstah nasilja, ki se pojavlja. Predavatelj je še posebej izpostavil nasilje vzgojiteljev nad otroki, ki lahko večkrat ostane spregledano, zato ga je še toliko bolj potrebno ozavestiti in preprečiti.

Predavanje je zaključil z mislijo, da je nasilje pogosto tudi govorica, nekaj, s čimer se mladostnik brani. Naša naloga je, da razrešimo dilemo, kako nadomestiti to vedenje in mu s tem pomagamo na poti h konstruktivnejšemu reševanju problemu. Prav tako je pomembno ozavestiti, da ob reševanju nasilja ne naslavljamo vedenja samega, pač pa izvor vedenja. Preventivno ne učimo vedenja, ampak iščemo rešitve reševanja frustracije.

Posnetek predavanja

___________________________________________________________________________

24. junija 2020 je bila gostja dr. Danijela Mrhar Prelič, pedagoginja in kriminologinja. Je direktorica Uprave za probacijo, ter nekdanja direktorica Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Vso svojo profesionalno kariero dela s storilci kaznivih dejanj. Hkrati je tudi predavateljica na UP PEF, kjer svoje dragocene izkušnje iz dolgoletne prakse deli s študenti socialne pedagogike.

Z udeleženci je spregovorila in podelila nekaj izkušenj o slovenskem zaporskem sistemu, delu z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj in obsojenkami, o odnosih, ki se razvijejo v represivnem sistemu ter o kaznivih dejanjih z elementi nasilja. Pogovarjali so se tudi o različnih oblikah nasilja, ki se pojavljajo med zaprtimi osebami, predstavila je razlike v nasilnem vedenju med moškimi in ženskami, ki prestajajo kazen zapora.

Posnetek predavanja

___________________________________________________________________________




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino