Delimo terapevtske zgodbe 2020


Spontanost, domišljija in kreativnost niso le temelji igre ter zgodb temveč tudi našega življenja.

Zgodbe s terapevtskim učinki so stare kot je staro človeštvo. O njihovi uspešni rabi nekoč in danes poroča otroška ter mladinska psihologinja Gerlinde Ortner (2004, 2015), ki izpostavlja pomen nastajanja novih terapevtskih zgod, osredinjenih na premagovanje konkretnih družbenih težav.

Prav to  je bilo vodilo visokošolskih učiteljev in sodelavcev na UP PEV v času pandemije Covid-19. Študentom 4. letnika univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk (UP PEF) ter magistrskega študijskega programa Italijanistika in Slovenistika (UP FHŠ) so v okviru predmetov Razredništvo in Vodenje razreda ponudili možnost sodelovanja pri pisanju terapevtskih zgodb, ki bi jih kot bodoči razredniki lahko uporabili pri svojih urah. Pred pisanjem so bili študentje seznanjeni s pomenom in strukturo ustvarjanja tovrstnih zgodb z uporabo metafor. Povabilu se je odzvalo šest študentk.

Vabljeni k branju njihov zgodb in uporabi le-teh pri sedanjemu delu - v času, ko se otroci ponovno vračajo v vrtce in šole. Veseli bomo vaših odzivov, sugestij in predlogov, predvsem pa zapisov o tem, kako so otroci zgodbe sprejeli.

Mentorice:

  • prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta)
  • izr. prof. dr. Aleksandra Šindić Radić (Univerza v Banja Luki, Filozofska fakulteta)
  • doc. dr. Barbara Baloh (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta)


Zgodbe in avtorice:




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino