Prof. dr. Mitja Kranjčan pripomogel k sprejetju novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju 2020


17. decembra 2020 je bil soglasno sprejet Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki ga je 1. decembra 2020 prof. dr. Mitja Krajnčan, predstojnik Oddelka za socialno pedagogiko na UP PEF, predstavil na 13. redni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru.

Zakon, h kateremu je dr. Kranjčan veliko prispeval, je pomemben tako zaradi obravnave in dela z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, ki bivajo v vzgojnih zavodih, kot za delovna mesta bodočih socialnih pedagogov in diplomantov tega študijskega programa.

Razlogov za sprejetje zakona je več, in sicer zastarela 40. letna zakonodaja ter naraščanje števila otrok z omenjenimi motnjami, ki so najranljivejša skupina, katere možnosti za uspešno šolanje in vključevanje v družbo ter kasnejše samostojno življenje so zaradi življenjskih okoliščin zmanjšane. Z zakonom se bo vzpostavilo enotne sistemske rešitve za celostno obravnavo vseh otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih.
 

Povzetek intervjuja Radia Študent

V vzgojne zavode so nameščeni otroci, ki so ogroženi v družini, otroci, ki so sami ogrožajoči, ter otroci in mladostniki, ki so mladoletni storilci kaznivih dejanj. V zavode, ki so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), se jih namesti z odločbo sodišča na podlagi družinskega ali kazenskega zakonika. V procesu aktivno sodeluje center za socialno delo, delovanje zavodov pa je vpeto tudi na področja socialnega varstva in pravosodja, zaradi specifik obravnavane populacije pa tudi zdravstva ter policije. Zato je pri obravnavi otrok nujno kvalitetno medresorsko sodelovanje, za njegovo učinkovitost pa je smiselno zastaviti enotno pravno podlago. To je ena izmed osrednjih in najpomembnejših točk novega predloga zakona.

Na dileme in ovire, ki izhajajo iz neusklajenih postopkov nameščanja otrok v zavode, stroka sicer opozarja že dolgo. Leta 2010 je delovna skupina v okviru Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije sestavila nekaj predlogov za spremembe. Ugotovili so, da bi bilo treba preoblikovati in nadgraditi sodelovanje z zunanjimi institucijami v lokalnem okolju ter olajšati pridobivanje dokumentacije, poročil, zapisnikov in drugih informacij, ki so nujne za dosledno in učinkovito spremljanje otroka ali mladostnika v zavodu. Prav tako so zagovarjali okrepitev sodelovanja z družino in dodelavo postopka nameščanja. Zaposleni in zaposlene v zavodih namreč navajajo, da prejmejo le del informacij o otrokovem ozadju, torej o njegovi družini in na primer zdravstvenem stanju, zaradi tovrstnega pomanjkanja informacij pa delo z otroki ne more biti dovolj uspešno. 

S povezovanjem več institucij, kar omogoča nov zakon, bo lažje pridobiti informacije, na podlagi katerih si bodo strokovne delavke in delavci lahko ustvarili celostno sliko o posameznem otroku oziroma mladostniku.

Če strnemo in povzamemo predlog zakona, je šlo za oblikovanje novih oblik in metod dela v stanovanjskih in vzgojnih skupinah v vzgojnem zavodu. Nadalje so se oblikovali programi za intenzivno obravnavo mladih, predvsem tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju, in odvisnikov. Vzgojne oblike in metode dela so poskusili povezati z zaposljivostjo mladostnikov ter zagotoviti spremljanje otrok in mladostnikov tudi po odpustu iz zavoda. Kot enega izmed ciljev pa so izpostavili še zagotavljanje strokovne podpore družinam in vzgojno-izobraževalnim zavodom za zmanjševanje števila vključitev v vzgojne zavode.

Celoten intervju
 




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino