Zaključek Rodarijevega leta 2020


11. in 14. decembra 2020 se je zaključil niz dogodkov (Za)govor ustvarjalnosti, ki so jih ob stoti obletnici rojstva Giannija Rodarija, priznanega italijanskega pedagoga in pisatelja, organizirali Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, hiša ustvarjalnih zgodb Gajbla in založba Malinc pod pokroviteljstvom Mestne občine Koper in v soorganizaciji kulturno izobraževalnega društva PiNA. 

Pobudnici dogodkov, dr. Barbara Baloh, strokovnjakinja za didaktiko slovenščine (UP PEF) in Samanta Kobal, dramaturginja ter gledališka pedagoginja (Gajbla), ki se s pripovedovanjem vsaka s svojega zornega kota ukvarjata že več let, sta v pripovedovalski vrtinec potegnili še dr. Edo Birsa, strokovnjakinjo s področja didaktike likovne umetnosti (UP PEF) in dr. Barbaro Pregelj, raziskovalko s področja književnosti, motivatorko branja in založnico (UNG in založba Malinc), vse štiri pa so izhajale iz Rodarijeve misli,  lahko hranil svojo domišljijo ter jo ustvarjalno uporabljal širil svoje obzorje.

Vzgojitelji in učitelji so po Rodarijevem mnenju tisti, ki prepoznajo in spodbujajo ustvarjalnost posameznega otroka ter oblikujejo tako učno okolje, ki je naklonjeno ustvarjanju Ustvarjalen um namreč neprenehoma dela, sprašuje in odkriva probleme tam, kjer drugi najdejo zadovoljujoče odgovore. Vsak je lahko ustvarjalen, če ne živi v represivni družbi, represivni družini, v represivni šoli ali vrtcu.

Gianni Rodari, italijanski pisatelj, pesnik, osnovnošolski učitelj, novinar in pedagog, se je pred 100 leti, 23. oktobra 1920 rodil v italijanskem mestecu Omegna. Z obsežno produkcijo mladinske književnosti, pretkane z inteligentno romansko hudomušnostjo in humornostjo, v katero vstopajo motivi in teme iz vsakdanjega življenja njegovega časa (mir, vojna, izseljevanje, krivica, neenakost, svoboda …),  je veliko je prispeval k prenovi mladinske literature v Italiji. V slovenskem prostoru smo ga spoznali v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je Evelina Umek prevedla številna njegova dela.

Od oktobra 2020 so, kljub temu, da je organizatorjem ponagajala epidemija novega koronavirusa, na različnih lokacijah na daljavo organizirali delavnice, simpozij, predstavitve projektov in revije Galeb ter branje Rodarijevih del.

simpozij (6)

Rodarijeve pravljice se je 24. oktobra 2020 prebiralo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v slovenščini (Tina Seražin) in italijanščini (Mariagiovanna Toso iz knjižnice Falco Marin iz Gradeža). Branje pravljic se je zaključilo 5. novembra 2020 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.

branje pravljic2

21. oktobra 2020 je potekal spletni mednarodni znanstveni simpozij, na katerem so organizatorji UP PEF, Gajbla in založba Malinc gostili priznane predavatelje - prof. dr. Vanesso Roghi, prof. dr. Jacka Zipesa, prof. dr. Juana Kruza Igerabideja, spregovorili o Rodarijevem delu, pripovedovanju, otroški literaturi ... Svoje prispevke so na simpoziju predstavili tudi slovenski strokovnjaki, prof. dr. Milena Mileva Blažić (UL PEF), doc. dr. Barbara Baloh in doc. dr. Eda Birsa (UP PEF), Samanta Kobal, (Gajbla),  doc. dr. Ana Beguš (UP FHŠ), pridr. prof. dr. Barbara Pregelj (UNG in Založba Malinc) in Francisco Tomsich (urugvajski učitelj s slovenskimi koreninami). Dogodek je povezovala dr. Anja Pirih, goste pa sta v uvodnem nagovoru pozdravila župan MOK Aleš Bržan in dekanja UP PEF prof. dr. Mara Cotič. Prispevki, ki so z različnih zornih kotov osvetlili Rodarijevo delo, življenje in ustvarjalno misel, so vse navzoče nagovorili v širokem spektru tem, ki so se posvečale od aktualnosti Giannija Rodarija, do njegovih vplivov na baskovsko mladinsko literaturo in na slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, na ustvarjalno pisanje ter vse do ustvarjalnega pripovedovanja v vrtcu in tvorjenja, pripovedovanja zgodb, ki temeljijo na Rodarijevih metodah in tehnikah, didaktičnih pristopih pri spodbujanju ustvarjalnega pripovedovanja  in vizualno-likovne senzibilnosti otrok ter vse do polja ustvarjalnega prevajanja in bralnih strategij. Simpozij je postregel tudi s predstavitvijo dveh samostojnih projektov, ki se na Rodarija vežeta posredno; na eni strani na pripovedovanje – projekt PRINO, na drugi strani pa na programe ustvarjalnega in vključevalnega delovanja posameznikov v družbeno in socialno življenje, ki jih razvijajo v KID PINA.

simpozij

22. oktobra 2020 so študentje UP PEF in širša javnost spoznali Giannija Rodarija in njegove ustvarjalne pripovedovalske pristope. V interaktivni, spletni, delavniški obliki so spoznali, kaj je pripovedovanje in zakaj človek rad pripoveduje, kako se to kaže v sodobnem svetu ter kaj nam v pripovedovanje nudi oz. pomeni v vrtcu in šoli. Delavnico sta izvedli Samanta Kobal, dramaturginja in gledališka pedagoginja, ter Renata Padovan, vzgojiteljica z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami. V okviru delavnice je potekal natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Naj spregovori tvoja domišljija, v okviru katerega je strokovna žirija izbrala tri (Strigalico Stanko, Škrata Lumpka in Prav posebno sonce) in jih objavila.

delavnica

23. oktobra 2020 sta Rodarijevo delo osvetlili gostji s Tržaškega. V prostorih društva PiNA je na daljavo potekal pogovor z urednico revije Galeb Alino Carli, ki je predstavila novo rubriko, ki je v reviji pričela izhajati v letošnjem šolskem letu, in je posvečena prav ustvarjalnemu pripovedovanju ter pisanju, ki temelji na Rodarijevih pripovalskih tehnikah in metodah.  

Revija Galeb

Zanimiv in z glasbenega vidika osvetljen pogovor je potekal s profesorico glasbe ter zborovodkinjo Nedo Sancin, ki nas je popeljala od že ponarodele pesmi Ci vuole un fiore, katere avtorstvo podpisujeta Gianni Rodari in Sergio Endrigo, pa vse do zborovskih priredb Rodarijevih pesmi: Alla formica, La filastrocca di Gianni nastala na podlagi pesmi Dopo la pioggia, ki jo je uglasbil priznani skladatelj Orlando Dipiazza, ter pesmi Filastrocca dell'alfabeto in pesmi Gustavo, kateri je glasbeno podobo nadel Guido Coppotelli. Neda Sancin je v svojo predstavitev vključila tudi željo, da bi kdo od sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev uglasbil katero od Rodarijevih pesmi v slovenskem jeziku.  

(Za)govor ustvarjalnosti se je zaključil 11. in 14. decembra 2020 z izvedbo dveh pripovedovalskih dogodkov, ki sta bili namenjeni otrokom iz Vrtca Koper. Pravljično gledališče – pripovedujemo in ustvarjamo ob Rodarijevih pravljicah (Cesta, ki ni peljala nikamor in O miši, ki je jedla mačke) je otrokom v predprazničnem koron obdobju omogočilo kakovostno preživljanje časa pred ekranom. Spodbudilo je otrokovo aktivno komunikacijo z umetnostjo, torej užitek dialoga z umetnino. Otrok je lahko doživel estetsko pripovedovalsko izkušnjo skozi različne čutne kanale: vidnega, slušnega, kinestetičnega …, ponujena pa mu je bila možnost, da je samostojno uporabil svoj najmočnejši izrazni način (likovni, govorni, glasbeni, gledališki, gibalni ali kakšen drugi) odziva na besedilo.  Pripovedovalski dogodek so načrtovale Samanta Kobal, Renata Padovan, dr. Barbara Baloh in dr. Eda Birsa.

Pravljice (1)

Preko doživetega pripovedovanja, ki se je gibalo med pripovedjo in gledališčem, je Samanta Kobal otroke popeljala v svet zgodbe. Pripoved ni vključevala zgolj besed, ampak tudi gibalni in zvokovni okvir, rekvizite, dogajalni prostor, v katerem se je dogodek zgodil, pa je sam po sebi ponujal zanimivo scensko kuliso. Pripovedovalka je v zaključnem delu otroke in zainteresirane odrasle povabila k likovnem in besednem ustvarjanju, v zavetju lastnega doma in v predprazničnem tednu so otroci poslali tudi svoje prve odzive. 

Večdnevni dogodki, posvečeni 100-letnici rojstva tega velikega človeka brezmejnih domišljijskih svetov, so nam le malce odstrli vrata v svet, ki je otrokom in mladini v slovenskem prostoru zelo malo znan ali v celoti neznan, a si zasluži biti raziskan in predvsem doživet v vsej svoji polnosti ter ustvarjalni raznobarvnosti. Naj bo (Za)govor ustvarjalnosti odskočna deska za dialog, v katerem bo ustvarjalnost na prvem mestu. 

dr. Barbara Baloh
Samanta Kobal, dramaturginja in gledališka pedagoginja   




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino