Tajni agent na vašem telefonu 2021


Novinarka Žana Kapetanović se je z dr. Tomažem Grušovnikom pogovarjala o omejitvi epidemije koronavirusa s pomočjo orodij umetne inteligence, ki predstavljajo dodatna tveganja na področju kibernetske varnosti.

Dr. Grušovnik, izredni profesor filozofije na UP PEF, pravi, da se tveganj v kibernetski varnosti premalo zavedamo, in sicer zato, ker si ne predstavljamo dobro, kako tesno je informacijska tehnologija prepletena z našim življenjem. Družbena omrežja, spletišča še vedno dojemamo kot televizijo, kot da je klik na film enako, kot je bila včasih izposoja videokasete. Vendar je razlika v interaktivnosti, beleženju klikov in spremljanju našega obnašanja na spletu ter zbiranju podatkov o nas.

Ko brskamo po spletu, splet še toliko bolj brska o nas.

Na spletu imamo še vedno občutek anonimnosti, čeprav algoritmi spremljajo vsak naš klik in dobesedno vsak naš korak, če imamo vklopljen GPS in telefon v žepu. Ob tem je dr. Grušovnik mnenja, da tehnologija nas ni zasužnjila, ampak nas je spremenila v orodje za vnašanje podatkov.

Problematične so komercialne aplikacije.

Pri tovrstnih aplikacijah, ki si jih sami snamemo s spleta, potrdimo njihove pogoje uporabe, ne da bi jih zares prebrali. S tem se sami zasužnjimo. Pri aplikacijah, ki naj bi pomagale slediti rizičnim stikom v epidemiji, pa je več nadzora in tudi sami smo bolj pozorni, kar pa se lahko tudi spremeni, pravi dr. Tomaž Grušovnik. Pri tem se postavi vprašanje, ali je zdravje ljudi bolj pomembno od njihove zasebnosti. Dodaja: »Načeloma to ni nujno narobe, lahko pa vendarle ima hude stranske posledice – tiste, ki so bolni ali se jih sumi, da so kužni, se lahko v imenu javnega zdravja še bolj izolira. Revni ljudje tako postanejo samo še bolj izpostavljeni, medtem ko bogati še bolj bogatijo. Žal se to dogaja tudi med trenutno pandemijo. Tako naše zdravje ni več naša zasebna stvar, temveč podatek, ki se statistično obdeluje.«

Pandemija dala krila umetni inteligenci.

Dr. Tomaž Grušovnik je mnenja, da se razvoj tehnologije giblje proti avtonomnim napravam, ki so sposobne same odločati: »Informacije, ki jih sprejmejo skozi senzorje, preračunajo, primerjajo s podatkovnimi bazami, nato pa na podlagi vnesenih algoritmov sprožijo posledice. Tak sistem se uporablja že v času pandemije in je zelo uporaben tudi v vojski, zato je razvoj vojaških tehnologij šel izrazito v smer umikanja vojakov z bojišč. To je lahko zelo problematično, saj s tem začnemo izgubljati temelj moralnosti, posameznikovo odgovornost.«

Informacijska tehnologija nam prinaša prikrojene novice.

Ljudje sprejemamo tiste novice, ki se ujemajo z našimi prepričanji. Na to dodatno vpliva še delovanje naših brskalnikov, ko nam vrnejo zadetke iskanj. Algoritmi si namreč zapomnijo, na katere povezave smo v preteklosti najraje kliknili, zato nam ponudijo tiste vsebine, za katere obstaja večja verjetnost, da si jih bomo ogledali. Torej ponavadi beremo tiste novice, ki so nam bolj všeč, ne pa objektivnih, kar velja tudi za politična sporočila, do katerih smo zelo pristranski, pravi dr. Tomaž Grušovnik. To ironično pomeni, da informacijska tehnologija ne omogoča dostopa do informacij in znanja. V zvezi z novicami dr. Grušovnik izpostavlja tudi teorije zarote, ki so posledica želje, da bi imeli stvari pod nadzorom.

 

Več o tem v knjigah Karantenozofijain Hotena nevednost.

 

Nadzor in kritično razmišljanje.

Pandemija je ena od okoliščin, ki omogoča večji nadzor, saj, kot pravi dr. Grušovnik, zahteva koncentracijo moči odločanja, kar terja sprejemanje izrednih ukrepov, kar pa zmeraj predstavlja nevarnost zlorabe, zato potrebujemo zelo močno razvite demokratične institucije nadzora, močno civilno družbo, dejavne državljane ter neodvisne veje oblasti, kar lahko dosežemo le z ustrezno vzgojo in izobraževanjem, poudarja dr. Tomaž Grušovnik.

Povzetek intervjuja iz revije Zarja & Jana (29. 12. 2020)




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino