Reagiraj: Skrb za duševno zdravje 2021

 

𝐅𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 𝐬𝐨 𝐬𝐞 𝐩𝐫𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭𝐮 𝐑𝐞𝐚𝐠𝐢𝐫𝐚𝐣! 𝐍𝐢𝐬𝐢 𝐬𝐚𝐦𝐚 - 𝐧𝐢𝐬𝐢 𝐬𝐚𝐦 𝐩𝐨𝐬𝐯𝐞𝐭𝐢𝐥𝐢 𝐬𝐤𝐫𝐛𝐢 𝐳𝐚 𝐝𝐮š𝐞𝐯𝐧𝐨 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐣𝐞. 𝐏𝐨𝐥𝐞𝐠 𝐩𝐫𝐨𝐦𝐨𝐜𝐢𝐣𝐞 𝐝𝐮š𝐞𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐳𝐝𝐫𝐚𝐯𝐣𝐚 𝐧𝐚 𝐬𝐨𝐜𝐢𝐚𝐥𝐧𝐢𝐡 𝐨𝐦𝐫𝐞ž𝐣𝐢𝐡 sta bili izvedeni 𝐝𝐯𝐞 𝐠𝐨𝐬𝐭𝐮𝐣𝐨č𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐚𝐯𝐚𝐧𝐣𝐢 𝐬 𝐬𝐭𝐫𝐨𝐤𝐨𝐯𝐧𝐣𝐚𝐤𝐢ji s 𝐩𝐫𝐚𝐤𝐬𝐞.

10. 𝑓𝑒𝑏𝑟𝑢𝑎𝑟𝑗𝑎 𝑠𝑜 se udeleženci 𝑣 𝑠𝑜𝑑𝑒𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑢 𝑠 𝑝𝑟𝑜𝑗𝑒𝑘𝑡𝑜𝑚 𝐴 𝑠𝑒 š𝑡𝑒𝑘𝑎š?! 𝑠 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑎𝑣𝑎𝑡𝑒𝑙𝑗𝑖𝑐𝑜 𝑀𝑒𝑡𝑜 𝐿𝑎𝑣𝑟𝑖č 𝑠𝑝𝑟𝑒𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑖𝑙𝑖 𝑜 𝑠𝑡𝑖𝑠𝑘𝑎ℎ 𝑖𝑛 𝑠𝑎𝑚𝑜𝑚𝑜𝑟𝑢 𝑚𝑒𝑑 𝑚𝑙𝑎𝑑𝑜𝑠𝑡𝑛𝑖𝑘𝑖.

Predavateljica poudarja, da je razmišljanje o življenju in smrti pri mladostnikih nekaj normalnega, saj je spraševanje o življenju ena izmed njihovih razvojnih nalog. V primerih, ko pa se te misli pojavljajo v kombinaciji s hudo duševno stisko, ko mladostnik samomor vidi kot edini izhod, je pomembno, da pedagoški delavci znamo prepoznati znake samomorilnega vedenja in osebi pomagati.

Za prepoznavanje stisk in ogroženosti posameznika ni recepta, se pa te lahko kažejo v spremembi vedenja in razpoloženja. Tipični znaki stiske na nivoju razpoloženja so tako: občutljivo in depresivno razpoloženje, obup, ujetost, nemoč, občutek, da smo samo v breme. Poznavanje stisk: nemirnost, razdražljivost, ciničnost, medvrstniško nasilje, izostajanje od pouka, patološka uporaba interneta, pomanjkanje motivacije, spremembe spanja …

Čeprav v družbi še vedno velja mit, da bo pogovor o samomoru človeka, ki ima samomorilne misli, zgolj pahnil čez rob, je tako prepričanje zmotno. Če zaznavamo, da je otrok v stiski, ga lahko povprašamo tudi o slednjem; mladostnik nam bo povedal, če ni v stiski, če pa je, bomo to opazili - zagotovo bo na nek način svojo stisko izrazil in pomembno je, da mu ob tem priskočimo na pomoč. Vedno, ko smo v precepu reagirati ali ne, vprašajmo in se prepričajmo. Če mladostnik ni v stiski, nam bo to povedal in bo vedel, da se lahko obrne na nas. Če je v stiski, mu lahko nudimo pomoč.

O samomoru se pogovarjajmo tudi s celotnim razredom in temo primerno naslovimo. Učencem pokažimo, da samomor za nas ni tabu, in jih vodimo skozi debate ter pomagamo odgovarjati na vprašanja, ki se jim med odraščanjem porajajo. Tudi če o tem z njimi ne bomo govorili, bodo učenci na te teme naleteli; tudi v medijih (ena izmed odmevnejših serij v zadnjih letih je 13 reasons why).

V šoli imamo priložnost, da se v varnem okolju pogovarjamo o tej temi in odgovorimo na njihova vprašanja. Obenem pa bomo imeli tako priložnost prepoznati in nasloviti morebitne stiske.


𝑁𝑎 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑒𝑚 𝑔𝑜𝑠𝑡𝑢𝑗𝑜č𝑒𝑚 𝑠𝑝𝑙𝑒𝑡𝑛𝑒𝑚 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑎𝑣𝑎𝑛𝑗𝑢 25. 𝑓𝑒𝑏𝑟𝑢𝑎𝑟𝑗𝑎 se je 𝑑𝑟. 𝑃𝑒𝑡𝑟a 𝐷𝑜𝑙𝑒𝑛𝑐 𝑝𝑜𝑠𝑣𝑒𝑡𝑖𝑙a 𝑑𝑢š𝑒𝑣𝑛𝑒𝑚𝑢 𝑧𝑑𝑟𝑎𝑣𝑗𝑢 𝑝𝑒𝑑𝑎𝑔𝑜š𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑑𝑒𝑙𝑎𝑣𝑐𝑎.

Predavateljica duševno zdravje opiše kot dober odnos do sebe in drugih, zaupanje vase ter kot uspešno soočanje z izzivi, ki nam jih prinaša življenje. Težave v duševnem zdravju se najpogosteje kažejo kot nezaupanje vase, težave pri soočanju z izzivi, upad samopodobe ter psihosomatske težave (nespečnost, glavoboli itd.).

O duševni bolezni govorimo takrat, ko so težave tako intenzivne, da vplivajo na naš siceršnji življenjski slog ter kvaliteto življenja (najbolj pogosto zaznani duševni bolezni današnjega časa sta depresija in anksioznost).

Pedagoški poklic spada med poklice z največ stresorji na delovnem mestu, delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa so poklicna skupina z visokim psihosocialnim tveganjem. Izpostavljenost visokim ravnem stresa se pri pedagoških delavcih največkrat odraža kot pogostejše težave v duševnem zdravju in izgorelost. Slednja se kaže z apatičnim odnosom do dela, s slabšo zaznano kakovostjo in učinkovitostjo pri delu itn.

Dejavnike tveganja na delovnih mestih pedagoških delavcev predstavlja delovna preobremenjenost, komuniciranje s starši, odnosi s sodelavci in nadrejenimi, delovni pogoji ter delo z učenci.

Na drugi strani pa so varovalni dejavniki tri med seboj povezane komponente: krepitev duševnega zdravja (preventiva), zgodnje odkrivanje duševnih motenj in zdravljenje duševnih motenj.

Za pedagoške delavce je ključnega pomena predvsem preventivno delovanje oz. promocija duševnega zdravja. Krepitev varovalnih dejavnikov (t. j. zdrav življenjski slog, socialna opora itn.), tako na individualni ravni kot na organizacijski ravni (pobude s strani vodstva).

Več o projektu 




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino