Članki v monografiji Študije o prekarnosti 2021


Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je izdala monografijo z naslovom v monografiji "Študije o prekarnosti: interdisciplinarni pogledi, v kateri so objavljenu tudi članki visokošolskih učiteljev in študentov z UP PEF.

Kristina Klecin, diplomantka z mag. štud. prog. Izobraževanje odraslih in razvoj kariere, je z vis. učiteljicama dr. Jurko Lepičnik Vodopivec in dr. Nino Krmac v monografiji izdala članek Pomen nacionalne poklicne kvalifikacije ter priznavanje neformalnega izobraževanja in usposabljanja v javnem zavodu RTV Slovenija.

Prispevek prikazuje študijo primera javnega zavoda RTV Slovenija, ki se osredotoča na pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) znotraj zavoda. V okviru kvalitativne raziskave so bile izluščene težave, kot so različna poimenovanja med delovnim mestom in NPK, pomanjkanje ustreznih NPK, ki so ključnega pomena za zavod, preširoko zastavljeni poklicni standardi NPK, togost vstopnih pogojev ter ne nazadnje priznavanje NPK kot alternativne izobrazbe. Ugotovljeno je bilo, da NPK v svoji celovitosti povezuje različne deležnike, ki so povezani v nek ciklični krog soodvisnosti. Posamezniku, ki se odloči za potrjevanje svojih neformalnih znanj, ponuja NPK možnost vstopanja v delovna razmerja, kjer je določena izobrazba pogoj za zaposlitev ali pa napredovanje na delovnem mestu. Organizacija na tak način ureja delovnopravna vprašanja ter zmanjšuje prekarno delo. Razhajanja v poimenovanju med delovnim mestom in NPK ne vplivajo na negativen izid. Poklicni standardi v postopku določajo pozitiven rezultat. Glede na to, da je formalna izobrazba v javnem sektorju pogoj za zaposlitev, je v zaključku podan predlog, da se v delovno mesto vnese NPK kot alternativna izobrazba. Ponujene rešitve, predstavljene v prispevku, so lahko v pomoč vsem podjetjem, ki želijo s pomočjo NPK zmanjšati prekarno delo.

Asist. Marko Gavriloski pa je za monografijo napisal članek Problem troedinosti neoliberalnega sistema, javnega izobraževanja in prekariata.

Osnovna hipoteza prispevka je, da z iskanjem parcialnih rešitev problemov prekariata kot stranskega produkta neoliberalne ideologije prekariata ne bomo odpravili, temveč bomo zgolj blažili njegove učinke. Odgovore na postavljena vprašanja iščemo z dialektično in deskriptivno metodo. Ključen problem ni v prekarnosti, temveč v neoliberalnem sistemu, ki si je podredil izobraževanje in človeški kapital, ki ga taisti izobraževalni sistem proizvaja in ravno zato ne zmore nastopiti s kritično refleksijo proti sistemom moči in oblasti. Problem troedine zveze med neoliberalizmom, javnim izobraževanjem in prekariatom, ki ščitijo drug drugega, je lahko hkrati tudi rešitev, a le pod pogojem, da se zavrne neoliberalen in transformiran izobraževalni sistem.




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino