Slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisana v Ustavo RS 2021


Od 4. junija 2021 sta slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisana v Ustavo RS. Pri uveljavitvi ustavne spremembe je sodeloval tudi sodelavec z UP PEF in sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenij Matjaž Juhart. Z vpisom Republika Slovenija priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom. 
 

Ob tej prelomnici je Juhart na državni proslavi povedal: »Povod za to pobudo so bile nekatere še neurejene pravice gluhih, naglušnih in gluhoslepih. Ustavna sprememba ni končni cilj. Je temelj za novo poglavje urejanja stvari za boljše izobraževanje in življenje vseh oseb z izgubo sluha.«  

Objavljamo celoten govor Matjaža Juharta  

Znakovni jezik proslava (2)


Prav je, da se ob današnjem dogodku zahvalimo posameznikom, ki ste gradili temelje te ustavne spremembe: gluhi, tolmači, strokovni delavci v društvih, na zvezi in šolskih centrih in še posebej Meri Moderndorfer, Francu in Fridi Planinc, Mladenu Veršiču, Darji Holec, Jasni Bauman, Karlu Destovniku, Ljubici Podboršek, Katji Kranjc in Aljoši Redžepoviču. V tistem času in vse do danes so bili izredno pomembni tudi predstavniki ministrstva za delo: Stanka Tutta, Cveto Uršič, Dragica Bac, Tanja Dular.  

Postopoma smo gradili sodelovanje s predstavniki ministrstva za kulturo, ki z razpisi omogoča projekte v znakovnem jeziku. Znakovni jezik je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine ter spisali smo prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Hvala raziskovalcem, tolmačem ter skupini za razvoj. Navezali smo sodelovanje z ZRC-SAZU Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njimi sodelujemo pri vsakoletni akciji Kretnja Leta. Ustanovili smo znanstveno raziskovalni Inštitut za slovenski znakovni jezik. Želimo si, da bo znakovni jezik predmet na vseh ravneh izobraževanja gluhih, kar je tudi naloga posebne delovne skupine na ministrstvu za šolstvo. V Sloveniji imamo od leta 2014 s strani Vlade razglašen Dan slovenskega znakovnega jezika, zahvaljujemo se predsednici takratne Vlade Alenki Bratušek, da je to pobudo ZDGNS podprla.  

Uporaba znakovnega jezika se postopoma širi in uveljavlja na številnih področjih, tudi s pomočjo spoštovanih sodelavcev na ministrstvih za pravosodje, šolstvo, zdravje, javne uprave in RTV ter še bi lahko naštevali.  

Žal pa vse to ni bilo dovolj za večje premike glede položaja in razvoja znakovnega jezika, zato je ekipa sodelavcev na ZDGNS s pomočjo Cveta Uršiča, Andreje Žele, Matica Pavliča in Simone Klemenčič spisala Pobudo. Čeprav se je besedilo sprejema v DZ dopolnjevalo, ostaja nesporno dejstvo, da je bilo poslanstvo pobude ZDGNS skrb za jezik, gluhe in gluhoslepe. Pobudo smo na Vlado pisno naslovili 7.novembra 2018. Hvala za pozitiven odziv takratne celotne ekipe na ministrstvu za delo, vključno s takratno ministrico Ksenijo Klampfer. Ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika, sedem dni kasneje, nas je sprejel takratni Predsednik DZ Dejan Židan in javno podal obljubo, da bo storil vse, da do tega vpisa pride. Besedo je držal tudi kot predsednik Ustavne komisije DZ in skrbel, da je zadeva tekla karseda nemoteno. Njegovo pozitivno naravnanost je nadaljeval tudi drugi predsednik Ustavne komisije DZ Branko Grims.  

Sledil je mednarodni posvet v Državnem svetu s predsednikom Aljozom Kovsco in svetnikom Danetom Kastelicem. Zelo smo bili veseli pozitivnih odzivov Varuha človekovih pravic Petra Svetine in Zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika.  

V nadaljevanju je sledil sprejem pri Predsedniku RS Borutu Pahoru, ki je večkrat podprl aktivnosti ZDGNS, ter z jabolkom navdiha posvetil pozornost tudi tolmačem znakovnega jezika. Pomemben je bil sprejem pri takratnem Predsedniku Vlade Marjanu Šarcu. Takoj se je opredelil, da Vlada stoji za to pobudo, ter je to še naprej dokazoval na mnogih sestankih, kot tudi z vloženim predlogom v DZ. Tudi sprejem v kabinetu Predsednika Vlade Janeza Janše je bil zelo konstruktiven in vzpodbuden. Podporo čutimo v besedah in dejanjih tudi pri ministru za delo Janezu Cigler Kralju. V 30 letni zgodovini Slovenije, se je Ustava večkrat spreminjala, vendar tokrat prvič na predlog Vlade.  

Hvala poslankam in poslancem DZ za vašo srčno podporo, ter da ste nekateri danes med nami. Jani hvala. Posebna zahvala gre tudi Predsedniku DZ Igorju Zorčiču, ki je z veliko osebno zavzetostjo skrbel, da je ustavna sprememba ostala na prednostnem seznamu zadev DZ.  

Ustavna sprememba ni končni cilj. S svojim delom smo nadaljevali in bomo tudi nadaljevali v prihodnje, zato smo veseli, da že prihaja do nekaterih večjih premikov: Predlog Nacionalnega programa za jezikovno politiko je v državnem zboru. Inštitut za slovenskega znakovnega jezika ponuja roko sodelovanja.  

Ponovna vzpostavitev sistema priznavanja poklicnih bolezni. Okvara sluha velja za najbolj pogosto poklicno bolezen. Hvala poslancem, da je zadeva v DZ.   Univerzitetni študijski program za tolmače znakovnega jezika je s pomočjo Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani spisan. Hvala vodstvu fakultete in vodji oddelka Mojci Šlamberger Brezar. 

Hvala sodelavcem na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, Božidarju Opari, Mateji Gačnik, Aksiniji Kermauner ter dekanji Mari Cotič, da smo že pred leti posvetili posebno pozornost gluhoti, znakovnemu jeziku in gluhoslepoti.  

Posebna zahvala tudi NSIOS, Fundaciji FIHO in SZS, ki vrsto let pozitivno skupaj z nami sooblikujemo socialno in invalidsko varstvo.  

Zaključil pa bi s posebno najavo, ter zahvalo podžupanu Mestne občine Ljubljana, da je danes z nami. V središču prestolnice planiramo odpreti Hišo znakovnega jezika, ki bo obiskovalcem, izobraževalnim ustanovam, gluhi skupnosti ponudila zgodovinsko,  izobraževalno in sprostitveno izkušnjo.  

Več informacij




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino