Medkulturnost v vzgoji in izobraževanju 2021


V Sloveniji se medkulturnost pojavlja v različnih oblikah, najpomembnejša pa je v vzgojno-izobraževalnih sistemih, zato je Osnovna šola Livada Ljubljana, ki je bila kot ena od najbolj medkulturnih šol v Sloveniji v konzorciju petletnega projekta
Izzivi medkulturnega sobivanja, gostila bodoče učitelje s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (UP PEF) in jim predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru medkulturnosti.

Študentje univerzitetnega študijskega programa Razredni pouk so v študijskem letu 2018/2019 na pobudo visokošolske učiteljice dr. Barbare Zorman obiskali Osnovo šolo Livada v Ljubljani in takoj po uvodni predstavitvi pokazali začudenje nad podatkom, da je na šoli več kot 90 % učencev staršev priseljencev in da le-ti prihajajo iz osemnajstih različnih držav. O srečanju z učitelji in učenci so napisali svoje vtise.

»Šola je priseljencem prijazna, že na hodnikih lahko opaziš napise, slike, zastave, ki so posvečene državam, iz katerih prihajajo učenci,« je zapisala Nika in dodala, da je v okviru hospitacije njeno pozornost pritegnila tudi kratka predstava, ki so jo učenci zaigrali skupaj z ravnateljem, njen namen pa je bil prikazati vpliv staršev in domače vzgoje na vedenje ter odnose otrok v družbi.

Vita: »Ravnatelj Goran Popović nam je po predstavitvi šole razkril svojo življenjsko zgodbo, skozi razlago smo doumeli da je tudi on priseljenec iz Srbije in da je ravno to razlog, da se lahko poistoveti s težavami, stiskami, ki jih preživljajo učenci priseljenci. Prav to razumevanje, solidarnost ter poklic socialnega pedagoga in razrednega učitelja pripomorejo k temu, da je Popović že enajsto leto zelo uspešen ravnatelj Osnovne šole Livada.«

Študentu Luki pa se je zdelo zelo zanimivo, da otroci pridejo brez znanja jezika in že po dveh, treh mesecih začnejo uporabljati slovenščino: »Vsi strokovni delavci te osnovne šole so primer dobre prakse, ki kot en tim delajo za skupen cilj, in sicer spodbujajo otroke. Največjo oviro jim predstavljajo nemotivirani starši, ki so največkrat mnenja, da je pomembno le to, da njihov otrok dobi spričevalo. Starši otrok priseljencev velikokrat nimajo časa in denarja za dodatne aktivnosti otrok, zato šola poskrbi, da imajo možnost obiskovati glasbeno šolo in različne športne aktivnosti.«

Šola nima posebnega kurikula po katerem bi delovala, ima pa zelo raznolike načine dela (npr. zaradi nizke obiskanosti govorilnih ur za starše organizira pedagoške delavnice). »Ta ideja se mi je zdela zelo dobra, saj so starši premagali strah pred neznanjem slovenskega jezika in se vključili v izobraževanje svojih otrok,« je dejala študentka Tjaša.

Študentom je bil ob zaključku hospitacije predstavljen projekt Izzivi medkulturnega sobivanja, ki je potekal do 30. 9. 2021 ter sta ga sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V njem so sodelovale številne slovenske osnovne šole (tudi Osnovna šola Koper in visokošolski učitelji z UP PEFdr. Barbara Baloh, dr. Sonja Rutar) s ciljem izboljšanja usposobljenosti strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanje za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih ter kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. S tem namenom je nastala zaključna publikacija projekta Za medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih in priročnik Z drobnimi koraki v slovenščino.

»Gospa Slažana Jović Mičković, ki je bila koordinatorica projekta na osnovni šoli, je svojo delo opisala s toliko ljubezni, da smo vsi študentje ostali odprtih ust«, je izpostavila Vita. Študenti so spoznali, da je v okviru vključevanja priseljencev v novo okolje najprej potrebno uresničiti njihove osnovne potrebe, šele nato se lahko poučuje slovenščino in ostale predmete. Prav tako so na šoli izpostavili pomembnost ohranjanja maternega jezika, ki se ga med odmori sliši po hodnikih.

»Ko vstopiš v Osnovno šolo Livada, čutiš, da si sprejet. Takšni odnosi šolo delajo posebno –  posebno jo delajo predvsem zaposleni, ki učence ne razlikujejo po zunanjosti, kulturi, socialnemu statusu, ampak jih obravnavajo kot otroke, ki potrebujejo zgolj toplo besedo in razumevanje,« je zapisala študentka Lejla.




nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino