Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Sociologija edukacije


Nosilci: docent dr. Vehovar Urban


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

 

1. Ime predmeta: Sociologija edukacije
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Urban Vehovar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

 

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: obvezni
9 .Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa: 

 

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

1,5

učitelj

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij virov in literature (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15.  Predznanje, ki ga mora imeti študent: vpis v letnik: Vpis v program. 

16.  Učni cilji predmeta in kompetence:

a.      Cilji:

Splošen cilj predmeta je razumevanje procesov družbene modernizacije, ki pogojujejo preživetvene možnosti posameznic / posameznikov ter razumevanje vloge pedagoških delavk / delavcev v procesih družbenega vključevanja in izključevanja. Študentke in študenti pridobijo vpogled v funkcije in delovanje šolskega sistema, seznanijo se z poglavitnimi sociološkimi teorijami izobraževanja ter z vplivom rasne, razredne in spolne pripadnosti na procese družbenega vključevanja ali izključevanja, v kontekstu delovanja izobraževalnih sistemov v družbah tveganja. Osnovni cilji predmeta so:

1.      razumevanje procesov ekonomske, politične in kulturne globalizacije ter individualizacije, značilnih za visokorazvite družbe; razumevanje pomena izobraževanja ter učinkov izobraževalnega uspeha ali neuspeha na posamezničino / posameznikovo prihodnost v družbi tveganja.

2.      razumevanje šole kot odprtega sistema, vpetega v širšo družbo; obravnava in razumevanje družbe kot stratificiranega sistema, razumevanje družbene konstrukcije spolnih vlog, razumevanje opredelitve »rase«, etničnosti in nacionalnosti; seznanitev s poglavitnimi sociološkimi teorijami izobraževanja; seznanitev z vplivom rasne, razredne in spolne pripadnosti na izobraževalne dosežke; razumevanje vzrokov in posledic socialnega vključevanja in izključevanja v povezavi z rasno, razredno in spolno pripadnostjo; razumevanje vloge šole in pedagoških delavk / delavcev v procesih socialnega vključevanja in izključevanja.

3.      razumevanje prihodnosti izobraževanja, ki je pogojena z razvojem novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. 

 

b.      Splošne kompetence:

Študent/ka:

  • razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem – sistemsko gledanje in delovanje
  • poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost
  • občutljivost / odprtost za ljudi in socialne situacije
  • razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje  profesionalno-etičnih vprašanj 
  • je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj
  • je odprt za povratne informacije in nasvete v svojem poklicnem okolju,
  • pozna človekove pravice.

 

Vsebina predmeta in literatura

17.  Opis vsebine:

Perspektiva predmeta je sociološka obravnava izobraževanja in delovanja šolskega sistema v kontekstu procesov ekonomske, politične in kulturne globalizacije in individualizacije ter življenja v družbi tveganja.

Uvod. Primarna in sekundarna socializacija. Globalizacija in individualizacija. Osnovne značilnosti družbe tveganja. Pogojenost preživetvenih možnosti v družbah tveganja in vloga izobrazbe. 

Otrok, družina in starševstvo v družbi tveganja. Pomen zgodnje socializacije za izgradnjo osebnosti, ki se sooča s preživetvenimi možnostmi v družbi tveganja. Protektivno starševstvo. Avtoriteta, spremembe njenih pojavnih oblik, sociološki pogled in razlaga.

Človekove pravice.

Izobrazba in položaj mladih na trgu delovne sile. Izobrazba kot nezadosten in hkrati nujen pogoj za vstop na čakalnico trga delovne sile. Položaj mladih na trgu delovne sile. Vloga izobraževanja pri umeščanju družin in mladih na trg delovne sile. Socialna ranljivost mladih. Izobrazba kot dejavnik socialne ranljivosti.

Šola, pedagoška delavka / delavec in moč. Šola kot odprt sistem. Družbena stratifikacija. Družba in spol. »Rasa«, rasizem, etničnost in nacionalnost. Socialna vključenost in socialna izključenost. Vloga izobraževalnega sistema v socialnem vključevanju. Sociološki pogledi na izobraževanje, funkcionalizem, liberalizem, konfliktni pogledi. Durkheim in Parsons. Razšolanje družbe. Razlike v izobraževalnih dosežkih glede na rasno, razredno in spolno pripadnost. Govorni vzorci. Kulturna deprivacija. Kompenzacijsko izobraževanje. Kulturni kapital. Kategorizacija. Etiketiranje. Samoizpolnjujoča prerokba. Razvrščanje v skupine (streaming oz. tracking). Inteligenca. Vprašljivost merjenja inteligence.

Prihodnost izobraževanja. Izobraževanje in nove informacijsko-komunikacijske tehnologije. Izobraževanje in izobraževalni sistemi prihodnosti.

 

18.  Literatura:

Osnovna literatura: 

  • M. W. Apple, Šola, učitelj in oblast, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1992: str. 43-64
  • J. H. Ballantine in J. Z. Spade (eds.), Schools and Society (A Sociological Approach to Education), Wadsworth/Thomson Learning, Belmont 2004: str. xix-xxii, 149-160; 276-286; 396-307;
  • U. Beck, Družba tveganja, Krtina, Ljubljana 2001 /1986/: str. 23-29; 41-60; 111-146; 201-227
  • A. Giddens, Sociology, Polity Press, Cambridge 2006: 728-734
  • M. Haralambos in M. Holborn, Sociologija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1999: str. 29-47; 589-599; 658-659; 682-686; 696-699; 719-722; 734-740; 743-765; 767-771; 772-781; 784-791
  • P. McLaren, Life in Schools, Longman, New York in London 1989: 207-217
  • V. Miheljak (ur.), Mladina 2000: slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje, MŠZŠ, Urad RS za mladino in Založba Aristej, Maribor, 2002: str. 165-183
  • M. Nastran Ule, Sodobne identitete v vrtincu diskurzov, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2000: str. 33-49; 49-67; 109-123; 261-270; 270-277; 310-319; 321-326
  • A. R. Sadovnik (ed.), Sociology of Education, A Critical Reader, Routledge, New York 2007: str. 313-324
  • M. Ule et al., Socialna ranljivost mladih, Aristej, Šentilj 2000: str. 17-40; 93-99; 103-113 

 

19.  Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:

  • razume položaj posameznic / posameznikov v sodobni družbi;
  • razume vlogo izobraževanja v sodobni družbi;
  • razume pomen izobraževanja za prihodnost posameznic in posameznika v družbi tveganja (izobraževanje kot ključni dejavnik socialne vključenosti ali izključenosti);
  • razume vlogo pedagoške delavke / delavca v procesu izobraževanja, v navezavi na procese socialnega vključevanja ali izključevanja.

 

Uporaba:

  • zaveda se raznolikosti članic in članov razredne skupnosti;
  • svoje pedagoško delovanja prilagaja rasni, razredni in spolni raznolikosti razredne skupnosti in si prizadeva za sobivanje raznolikosti;
  • ocenjuje pravično, ne glede na rasno, razredno ali spolno različnost;
  • aktivno in kritično spremlja dogajanje v šolski skupnosti;
  • sociološka znanja uporabi pri razumevanju procesov, ki potekajo v šoli in v širšem okolju;
  • sociološka znanja poveže s spoznanji drugih ved in jih uporabi pri praktičnem delu, ko se sooča s problemi vzgoje in izobraževanja.     

 

Refleksija:

  • sposobna / sposoben je kritičnega vrednotenja različnih pedagoških izkušenj;
  • razume umeščenost svojega strokovnega področja v širši družbeni in vrednotni kontekst in z refleksijo tega konteksta oblikuje intelektualno aktiven odnos do sveta. 

 

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20.  Metode poučevanja in učenja:

Predavanja z aktivno udeležbo študentk in študentov (opredelitev in razumevanje problemov, dialog in razlaga, študije primerov, analiza javnih razpravm literature, poročanja medijev, filmov).

Seminarsko delo (samostojno delo, posvetovanja na kontaktnih urah) v povezavi z vsebino problema (tematsko razširjanje in dopolnjevanje, uvajanje v raziskovanje izbranega problema), navezava na širši študijski kontekst (interdisciplinarno povezovanje vsebin, razmislek o učni praksi, razmislek o delovanju in smotru izobraževalnega sistema in vzgoje).

Konzultacije (dodatna razlaga, razprava, obravnava specifičnih vprašanj, pomoč pri pripravi seminarske naloge), individualne in skupinske konsultacije.

Samostojni študij (motiviranje, usmerjanje, študijska pomoč).

 

21.  Načini preverjanja znanja:

  • Seminarska naloga z obsegom od 3000 do 4000 besed (pogoj za pristop k izpitu) (30% ocene).
  • Pisni izpit (60% ocene).
  • Ustni del izpita / zagovor (10% ocene).

 

Pogoji in viri

22.  Delitev na skupine.

V skladu z veljavnimi normativi.

 

23.  Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

Projektor. Dostop do medmrežja.

 

24.  Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

Predavanja in seminarske vaje: 

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec

 

Evalvacija

25.  Metode in oblika evalvacije.

Sprotna evalvacija (pri predavanjih in seminarju) ter evalvacija študentov.

Vključenost v fakultetni oz. univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.

 

 

Učni načrt pripravil:  doc. dr. Urban Vehovar

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino