Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Partnerstvo s starši


Nosilci: redni profesor dr. Lepičnik Vodopivec Jurka


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Partnerstvo s starši
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število ECTS kreditnih točk:  6
5. Učni jezik: slovenski (lahko tudi angleški)

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija:  1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4., ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa: 

Obveznosti

 

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

45

1,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14.  Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

Projektna naloga (portfolio) (PN)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • ? vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • Študent/-ka razume koncept in pomen partnerstva s starši.
  • Študent/-ka pozna strategije razvoja in spodbujanja partnerstva s starši.
  • Študent/-ka razume povezanost zagotavljanja kakovosti vzgoje in izobraževanja z uresničevanjem koncepta partnerstva s starši.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, občutljivost za profesionalno-etična vprašanja.
  • Znanje o izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih.
  • Avtonomnost, (samo)kritičnost, refleksivnost, (sposobnost za evalviranje, prizadevanje za kakovost).


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • Učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.
  • Prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju ...) pri vzgojnem delu.
  • Poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

  • Vloga družine pri razvoju in učenju otroka v zgodovini in danes- naloge in vzgojne funkcije družine
  • Pravice otrok in interpretacije otroštva v zgodovini in danes
  • Pravice in dolžnosti staršev
  • Odgovornosti in pristojnosti družin in predšolskih inštitucij
  • Načela in cilji partnerstva s starši
  • Družina v funkciji razumevanja otrok in načrtovanja ustreznega pedagoškega procesa
  • Tranzicija med domom in vrtcem/šolo
  • Stopnje participacije staršev
  • Vključevanje družin v soodločanje, vzgojno izobraževalni proces in evalvacijo procesa
  • Načrtovanje in izvajanje učinkovite interakcije, komunikacije s starši
  • Strategije vključevanja družin v vzgojno izobraževalni proces
  • Komunikacija, strategije reševanja problemov in konfliktov
  • Strategije partnerstva s starši
  • Strategije za razvoj kompetentnega starševstva
  • Načrtovanje, izvedba, refleksija in evalvacija partnerstva s starši


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Bergant, M. (1994). Nove teme pedagoške sociologije in sociologije reforme šolanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K.B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Lepičnik-Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.
  • Žerovnik. A. (ur.) (1998). Državljanski forum za humano šolo. Družina - šola. Ljubljana: Založba Družina d.o.o., Pedagoški inštitut.
  • Walsh, K. B. in Coughlin, P. (2002). Na učenca osredotočena metodologija dela v prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Hohmann, M. in Weikart, D.,P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.
  • Puhar, A. (1982). Prvotno besedilo življenja. Zagreb: Globus.
  • Sieder, R. (1998). Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Studia humanitatis: ZRC.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
  • Črnak-Meglič, A. (1997). Konvencija o otrokovih pravicah. Ljubljana: Slovenski odbor za UNICEF.
  • Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod republike Slovenije za šolstvo.
  • Stokes Szanton, E. (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Vonta, T., Balič F., Jurman D., Sakelšek T., Režek T., Rutar S. (2006). ISSA mednarodni certifikat odličnosti za vzgojitelje in učitelje: Osnovne informacije o postopkih, ciljih in pogojih certifikacijskega procesa. Ljubljana: Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za Korakom.


c. Dodatna literatura*:

  • Vonta, T. (Ur.). (2005). Na otroka osredinjeni pristopi v luči sodobne pedagoške prakse: zbornik konference, Rogaška Slatina, 2. in 3. november 2005. Ljubljana: Razvojno- raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za Korakom.
  • Pavlovič, Z. (1993). Psihološke pravice otroka- otrokove pravice onstran pravnega varstva. Radovljica: Didakta.
  • Lamovec, T. (1993). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Produktivnost - Management consulting, Center za psihodiagnostična sredstva.



19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*

  • Študent/ka razume pomen partnerstva s starši za zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja.
  • Študent/ka razume koncept razvoja partnerstva, pogoje in strategije zagotavljanja partnerstva s starši.


b. Uporaba:*

  • Spodoben/na bo razvijati in implementirati strategije partnerstva s starši.
  • Sposoben/na bo načrtovati, izvajati, reflektirati in evalvirati partnerstvo s starši.
  • Sposoben/na bo spodbujati razvoj kompetentnega starševstva.
  • Sposobna bo profesionalnega zagovorništva za kompetentno starševstvo v funkciji vzpostavljanja enakovrednega partnerstva med vrtcem, šolo in družino.


c. Refleksija:*

  • Zna kritično reflektirati prakso z vidika demokratičnih principov v oddelku in širšem družbenem okolju.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo paru, malih skupinah, individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje (RWCT).

21. Načini preverjanja znanja:
Ocena portfolija predstavlja 30 % končne ocene, ocena končnega izpita pa 70% celotne ocene. Pisni izpit obsega pisne odgovore na 10 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša do 10 % celotne ocene. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 50 %. Portfolijo obsega evidentirane vaje in kritično refleksijo opravljenega dela pri vajah. Študent/-ka je na začetku leta seznanjen/-a s kriteriji za ocenjevanje, ki se nanašajo na primernost zbranega materiala, s sistemom urejanja, stopnjo refleksije.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
LCD projektor, tabla, pisala

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec * število skupin


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi treh virov

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza portfolijev, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije pa bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.



Učni načrt pripravili: doc. dr. Tatjana Vonta, mag. Sonja Rutar
 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino