Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Pismenost


Nosilci: izredni profesor dr. Medved Udovič Vida


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Pismenost
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
Študent/-ka spoznava razvoj pismenosti od predbralnega in predpisalnega obdobja, osnovne pismenosti do pismenosti na višjih ravneh razumevanja in funkcionalne pismenosti.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov s področja pismenosti, ki študentu/-ki omogočajo prepoznavanje posameznih faz v tem razvoju in značilnosti prehodov na kvalitativno višje ravni v razvoju pismenosti.
  • Razvijanje zmožnosti za kritično presojanje in strokovno utemeljeno izbiro učnih gradiv ter postopkov na področju opismenjevanja v vseh obdobjih njegovega razvoja.
  • Širjenje literarnega obzorja in razvijanje bralnih interesov študentov/-k.


Predmetnospecifične kompetence*:

  • Poznavanje zakonitosti na posameznih področjih razvoja pismenosti: razvoja pojmovanja pisnega jezika kot sredstva za ponazarjanje misli in govora, razvoja osnovne pismenosti, bralnih strategij bralca začetnika in izkušenega bralca, razvoja pismenosti na višjih ravneh razumevanja in funkcionalne pismenosti.
  • Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja opismenjevanja ter pridobitev praktičnih znanj za učenje in poučevanje branja in pisanja v različnih obdobjih bralnega in pisalnega razvoja.
  • Poznavanje osnovnih izhodišč recepcijske estetike za literarno branje.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Predbralno in predpisalno obdobje

  • Razvoj pojmovanja pisnega jezika kot sredstva za ponazarjanje misli in govora.
  • Razvijanje delnih spretnosti in sposobnosti branja in pisanja: glasovno zavedanje, grafomotorika, orientacija v prostoru in na papirju, drža in uporaba raznih pisal, drža in položaj telesa pri pisanju.
  • Razvijanje doživljajskega poslušanja in gledanja otroških knjig s poudarkom na slikanici.


Obdobje razvoja osnovne pismenosti

  • Faze v razvoju osnovne pismenosti: logografska, abecedna in pravopisna.
  • Strategije bralca začetnika: lingvistično ugibanje, ugibanje s pomočjo diskriminacijske mreže, abecedno branje, rekognicija besed uskladiščenih v dolgoročnem spominu.
  • Vloga in pomen fonemskega zavedanja na razvoj osnovne pismenosti in pismenosti na višjih ravneh razumevanja, spomina, besednega zaklada in za posameznikovo splošno znanje ter učno uspešnost.
  • Začetno opismenjevanje v drugem oz. tujem jeziku kot nadgradnja že pridobljenega in usvojenega znanja ter razvitih spretnosti in sposobnosti pri učenju branja v materinščini. Medkulturne razlike v razvoju osnovne pismenosti in s tem povezanih metod začetnega opismenjevanja.
  • Celostni pristop pri poučevanju pismenosti in širše vključevanje pismenosti v družbi.


Obdobje razvoja pismenosti na višjih ravneh razumevanja in funkcionalne pismenosti

  • Dejavniki bralnega procesa pri branju na višjih ravneh branja: splošno znanje in predhodne izkušnje, pozornost, predrazumevanje, prepoznavanje (dekodiranje), bralno razumevanje, interpretacija vsebine.
  • Bralne strategije v kasnejšem obdobju pismenosti: globalno branje, selektivno branje.
  • Izhodišča in načela komunikacijskega modela učenja jezika in književnosti.


18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • Zorman, A. (2007). Prepoznavanje glasov in spoznavanje njihovih pisnih ustreznic v maternem, tujem oziroma drugem jeziku (izbrana poglavja). Neobjavljena doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
  • Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale : Izolit.


Dopolnilna literatura*:

  • Deva, F. (1995). I processi di apprendimento della lettura e della scrittura. Firenze: La Nuova Italia.
  • Ferreiro, E. in Terebosky, A. (1979). Los sistemas de escritura en el desarrollo del nino. V italijanskem prevodu G. Noce (1985). La costruzione della lingua scritta nel bambino. Firenze: Giunti.
  • Frith, U. (1985). Beneath the surface of developmental dyslexia. V Patterson, K.E., Marshall, J.C in Coltehart, M (ur.): Surface dyslexia. London: Lawrence and Erlbaum Associates, 301-330.
  • Golli, D. (1992). Psihološke osnove začetnega branja in pisanja. Pedagoška obzorja (19-20, 1992). 21-25.
  • Harris, M. in Coltheart, M. (2003). L'elaborazione del linguaggio nei bambini e negli adulti. Bologna: Il Mulino.
  • Križaj Ortar, M. in Bešter, M. (2002). Prvo triletje. V Predmetna kurikularna komisija za slovenščino: Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. Ljubljana: MŠZŠ: Zavod RS za šolstvo, 12-19; 27-30.
  • Križaj Ortar, M., Magajna, L., Pečjak, S. in Žerdin T. (2000). Slovenščina v 1. triletju devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit.
  • Medved Udovič, V. in Jamnik, T. (2000). S slikanico se igram in učim: priročnik k učbeniku in delovnemu zvezku pri pouku slovenščine za prvi razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja: Spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Rostohar, M. (1961). Začetno čitanje po analitični metodi. Ljubljana: DZS.
  • Medved Udovič, V. (2005).  Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti. Sodobna pedagogika. Letn. 56, posebna izd., 80-95.


Dodatna literatura*:

  • Magajna, L. (1993). Psihogenetski pristop k razvoju pismenosti. Psihološka obzorja, Vol. 2, no. 3/4, 117-122.
  • Magajna, L (1995). Razvoj bralnih strategij: vloga kognitivnega in fonološkega razvoja ter fonološke strukture jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Magajna, L. (1995/96). Razvojne teorije branja in pisanja kot osnova za sodobne pristope k začetnemu opismenjevanju. Jezik in slovstvo, Let. 41, 95/96, št. 1-2, 61-73.
  • Metlika, F. (1962). Začetni pouk branja po globalni metodi. Maribor: Založba Obzorja.
  • Ropič, M. (2000). Praktični problemi v začetnem opismenjevanju. Sodobna pedagogika 2/2000, 74-82.
  • Ropič, M. (1996). Podaljšano opismenjevanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Scalisi, T.G., Pelagaggi, D. in Fanini, S. (2003). Apprendere la lingua scritta: Le abilita di base. Roma: Carocci.
  • Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno. Slikanica kot medij. Otrok in knjiga 30/58.
  • Seymour, P.H.K., Aro, M. in Erskine, J.M. (2003). Foundation Literacy acquisition in European Orthographies. British Journal of Psychology, vol. 94, no. 2. British Psychological Society, 143-174.
  • Žagar, F. (1995). Razčlenjevanje besed na glasove oziroma črke pri šolskih novincih. Novo mesto: Pedagoška obzorja, št. 3-4, 53-57.


19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna osnovne koncepte s področja opismenjevanja v različnih obdobjih učenja branja in pisanja.
  • Pozna in upošteva ključne dejavnike pri prehajanju na kvalitativno višje ravni v bralnem razvoju, katerih poznavanje je podlaga za oblikovanje sodobnih poučevalnih modelov branja in pisanja v različnih obdobjih tega procesa.


Uporaba:*

  • Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele opismenjevanja v različnih obdobjih učenja branja in pisanja.
  • Zna načrtovati letno pripravo in smiselno vključevati posamezne vsebine opismenjevanja v razvoj sporazumevalne zmožnosti v materinščini, drugem oziroma tujem jezika (tako pri formalnih kot neformalnih oblikah učenja).
  • Uporablja različne bralne strategije pri otrokovem sprejemanju neumetnostnega in umetnostnega besedila.


Refleksija:*

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje branja in pisanja glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela s posamezniki na različnih ravneh opismenjevanja.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje
  • Razlaga
  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera
  • Reševanje nalog


21. Načini preverjanja znanja:
Študent/-ka opravlja izpit iz vsebine predmeta in seminarsko nalogo. Vrednotenje oddane naloge sloni na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in zgradba besedila, ustreznost zvrsti, povzemanja in navajanja virov, citatov. Sestavni del ocene oddanega dela bo tudi predstavitev njegove vsebine.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec * število skupin


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta
Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe
Razgovori študentov z izvajalci predmeta

Evalvacija na ravni zavoda
Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov
Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov


Učni načrt pripravili: doc. dr. Vida Medved Udovič in doc. dr. Anja Zorman.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino