Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Jezik v družbi


Nosilci: izredni profesor dr. Starc Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Jezik v družbi
2. Šifra predmeta:
3. Nosilka predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk (KT): 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: 1. , 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

 

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka opazuje in spoznava jezik kot družbeni pojav in sredstvo sporazumevanja.

  • Opazuje in spoznava družbeni pomen jezika, predvsem vlogo jezika pri skupinski identifikaciji; spoznava jezik kot konstitutivni element etnične skupnosti in na ta način razvija spoznavno razmerje do lastne jezikovne in etnične identitete, po drugi strani pa pozitiven odnos do drugih jezikov, narodov in kultur in zmožnost medkulturnega razumevanja;
  • opazuje položaj in vlogo jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu in spoznava šolo kot eno od institucij načrtovanja jezika; pri tem spoznava družbeni položaj slovenščine in manjšinskih jezikov v Sloveniji ter položaj slovenščine pri avtohtonih slovenskih manjšinah in se tako usposablja tudi za vzgojno-izobraževalno delo na območjih z manjšinami v Sloveniji in pri slovenskih manjšinah zunaj Slovenije;

Cilj sklopa Jezikovna kultura je, spoznati in usvojiti možne načine tvorbe sporočila (izreka, besedila), ki jih ponuja slovenski jezik, v različnih okoliščinah (v interakciji med učencem in učiteljem, med učitelji, učiteljem in starši ter med učiteljem in drugimi javnostmi; med sodelavci, nadrejenimi – podrejenimi; v javni in zasebni rabi) ter se seznaniti z jezikovno tehnologijo in možnostmi njene rabe. To naj bi povečalo učiteljevo jezikovno ozaveščenost in zmožnost učinkovite rabe strokovnega jezika v šolskem komuniciranju in njegovo sprejemljivost tudi do govorcev (učencev) s šibkejšo jezikovno zmožnostjo, ter v komuniciranju drugih delovnih okolij. Pripraviti kandidata za prenos pridobljenih zmožnosti v prakso in na zmožnost tvorbe strokovnega in znastvenega besedila.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje komunikacijske zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
  • Utrjevanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje zmožnosti za uspešno sporazumevanje v razredu.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razumevanje vloge jezika pri oblikovanju skupinske identitete;
  • razumevanje vloge jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu;
  • zmožnost izbire ustreznega jezikovnega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja;
  • zmožnost rabe slogovnih postopkov razlaganja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja; zmožnost rabe jezikovnih tehnologij.
  • Zmožnost preverjanja in uporabe pridobljenega znanja v praksi.
  • Zmožnost tvorbe strokovnega besedila.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Osnove sociolingvistike

  • Družbena vloga jezika: Sporazumevalna in simbolna vloga jezika. Jezik kot konstitutivni element etnične skupine. Razmerje med ohranjanjem jezika in ohranjanjem etnične identitete skupnosti.
  • Osnovni pojmi sociolingvistike: Družbeni položaj jezika: pravni položaj (individualne in kolektivne jezikovne pravice) in priložnosti za rabo jezika. Področja rabe jezika: zasebna in javna sfera. Ugled jezika, odnos do jezika, govorne navade, sporazumevalna zmožnost (enojezičnost, vzporedna in komplementarna dvo-/večjezičnost; prvi, drugi, tuji jezik), raba jezika. Jezik sam na sebi: zvrsti jezika, idiolekt, vmesni jezik. Govorni položaj in dejavniki izbire jezika. Razmerje med družbenim položajem jezika in rabo jezika. Načrtovanje jezika.
  • Jezik v vzgoji in izobraževanju: Učenje jezika (učenje iz okolja, učenje v ožjem smislu). Položaj jezika v vzgoji in izobraževanju: učni jezik, učni predmet. Vloga učnega jezika pri oblikovanju jezikovne zmožnosti, odnosa do jezika in govornih navad. Jezikovni modeli šole (enojezična šola, tipi dvojezičnih šol).
  • Družbeni položaj slovenskega jezika in jezikov etničnih manjšin v Sloveniji: Narod, nacija; etnične manjšine in avtohtonost naselitve; narodnost, državljanstvo. Državni, manjšinski, uradni jezik; raba jezikov v Evropski uniji. Ohranjanje jezika v rabi, zamenjava jezika. Družbeni položaj in poučevanje slovenščine v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem; vzroki in posledice opuščanja jezika. Varstvo jezikov avtohtonih in priseljenih manjšin v Sloveniji.


Jezikovna kultura

  • Dejavniki (jezikovnega) sporazumevanje: (Jakobsonova) sporazumevalna shema, s poudarkom na medosebni funkciji.
  • Izražanje govorčevega namena, naslovnikovo odzivanje na sporočeno. Izbor jezikovnih sredstev za izražanje sporočanjske namernosti v šolskem diskurzu, kako izraziti zahtevo, kako spodbuditi učenca k dialogu. Raba performativov.
  • Principa kooperativnosti in vljudnosti.
  • Izbor jezikovnega koda glede na govorno situacijo.
  • Tvorba besedila/diskurza za šolske namene. Pogovor, razlaga. Dvogovorno, enogovorno besedilo, elektronsko besedilo.
  • Tvorba strokovnega besedila.
  • Branje/razumevanje in posredovanje strokovnega, učbeniškega besedila učencu.
  • Jezikovna tehnologija in možnosti njene rabe.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Kaučič-Baša, Majda (1993): Slovenska šola v na Tržaškem: sociolingvistična presoja. V: M. Orožen (ur.), Vprašanja slovarja in zdomske književnosti, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 3). Ljubljana: Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, 159-187.
  • Kaučič-Baša, Msjda (1993): Jezik okolja in jezik šole. V: I. Štrukelj (ur.), Jezik tako in drugače. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 56-64.
  • Kaučič-Baša, Majda (1997): Where do Slovenes speak Slovene and to whom? : minority language choice in a transactional setting. International Journal of the Sociology of Language, št. 124, 51-73.
  • Kaučič-Baša, Majda (2004). Ohranjanje slovenščine pri Slovencih na Tržaškem in Goriškem : nekaj elementov za tezo o vzrokih opuščanja manjšinskih jezikov. Slovenščina v šoli, 2004, št. 3. str. 12-29.
  • Nećak Lük, Albina (1996): Medetnični odnosi v sociolingvistični perspektivi. V: I. Šumi – S. Venosi (ur.), Večjezičnost na evropskih mejah. Primer Kanalske doline, Kanalska dolina: SLORI.


Jezikovna kultura

  • Bešter, Marja (1994): Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. V: Uporabno jezikoslovje 2. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 44-52.
  • Hudej, Sonja (1994): Odnos med namero, obliko in smislom izreka. V: Uporabno jezikoslovje 2. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 53-67.
  • Kaučič – Baša, Majda (2004): Ohranjanje slovenščine pri Slovencih na Tržaškem in Goriškem. Nekaj elementov za tezo o vzrokih opuščanja manjšinskih jezikov. V: Slovenščina v šoli IX/3. 12-29.
  • Simona, Kranjc (2003): Jezik v elektronskih medijih. V: VIDOVIČ-MUHA, Ada (ur.). Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje : ob 450-letnici izida prve slovenske knjige, (Obdobja, 20). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 435-446.
  • Kunst Gnamuš, Olga (1992): Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS.
  • Stabej, Marko (2003): Jezikovne tehnologije in jezikovno načrtovanje. Jezik in slovstvo 48/3-4. 5-18.
  • Starc, Sonja (2006): Besedilna matrica in struktura vzorca besedila problem – rešitev ter možnost njune uporabe pri analizi besedil v šolski praksi. Jezik in slovstvo 51/1.33–52.


b. Dopolnilna literatura:

  • Komac, Miran (1999): Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Ljubljana: INV.
  • Gary Minnich, Robert (1993). Govoriti slovensko – biti Slovenec. Jezikovni kodi in kolektivne samopodobe: nekaj primerjav med Kanalsko in Ziljsko dolino. V: Socialni antropolog o Slovencih. Ljubljana: SLORI in Amalietti.
  • Toporišič, Jože (1991): Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: DZS. (Izbrana poglavja.)
  • Jezikovna kultura
  • Gorjanc, Vojko. Diskurz slovenskih spletnih forumov - dokončen pokop strpnosti?. V: STABEJ, Marko (ur.). Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj. V Ljubljani: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2005, str. 20-29.
  • Gorjanc, Vojko. Neposredno in posredno žaljiv govor v jezikovnih priročnikih : diskurz slovarjev slovenskega jezika. Družbosl. razpr. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], apr. 2005, let. 21, št. 48, str. 197-209.
  • Kunst Gnamuš, Olga (1995): Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center diskurzivnih študij.


c. Dodatna literatura:

  • Fishman, J. A. (1989): Language and ethnicity in minority sociolinguistic perspective. Clevedon: Multilingual Matters.
  • Giles, H., Johnson, P. ( 1987): Ethnolinguistic Identity Theory: a Social Psychological Approach to Language Maintenance. International Journal of the Sociology of Language, št. 68, 69-99.
  • Hewitt, R. (2003): Language, youth and the destabilization of ethnicity. V: R. Harris (ur.), The language, ethnicity and race reader. London: Routledge, 188-198.
  • Kaučič-Baša, M. (2002): Scelta del codice linguistico e status della lingua : il caso degli sloveni in Italia. V: P. Cordin (ur.), Lingue di confine, confini di fenomeni linguistici, (Parallela 8). Roma: Bulzoni, 197-216.
  • Rizman, R. (1995): Nacionalna država, nacionalne manjšine in združena Evropa. V: D. Štranj (ur.), Meje demokracije, (Zbornik). Ljubljana, 111-131.
  • International Journal of the Sociology of Language 124 : The Sociolinguistics of Slovene. Berlin-New York: Mouton de Gruyter, 1997. (Avtorji: J. Toporišič, J. Toleffson, M. Kaučič-Baša, T. Priestly, A. Nećak- Lük, N. Šabec.)
  • Jezikovna kultura
  • Nidorfer Brezar, Mojca 1997: Ilokucijsko dejanje zahteve. V: Posrednost in argumentacija v govoru. Ljubljana: Center za diskurzivne študije.
  • Kunst Gnamuš, Olga 1984: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja.
  • Levinson, Stephen C. 2000: Presumptive Meanings: TheTheory of Generalized Conversational Implicature. Massachusetts Institute of Technology.
  • Verschueren, Jef (2000): Razumeti pragmatiko. Ljubljana: *cf. (Rdeča zbirka). (Izbrana poglavja)
  • Žagar Ž., Igor 2000: Pragmatika in argumentacija. V: Verschueren, Jef: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: *cf.


19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka razume konkretna vprašanja jezikovne politike, ki so povezana s šolo.
Kompetentno obvladovanje jezikovne situacije v razredu, tako v skupini otrok, mladostnikov kot odraslih.

b. Uporaba:
Sposoben je uporabljati jezikovne zvrsti, ki ustrezajo govorni situaciji;
pri predmetu pridobljena znanja je sposoben/-a uporabljati pri delu na področju vzgoje in izobraževanja;
usposobljen/-a je za samostojno raziskovanje nekaterih problemov družbenega položaja jezika, predvsem položaja in vloge jezika v vzgoji in izobraževanju.
Uporaba pridobljenega znanja v šolski praksi.

c. Refleksija:
na osnovi razumevanja usvojenih pojmov zna presojati vprašanja, povezana z ohranjanjem oz. zamenjavo jezika in etnične identitete, z jezikovnimi konflikti, z jezikovno politiko v šoli, z rabo jezika v vzgoji in izobraževanju.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna oblika poučevanja, delo v manjših skupinah, samostojno delo študentov.

Metode dela: razlaga, pogovor/ razprava, delo z besedilom in z videoposnetkom, preučevanje primera.

21. Načini preverjanja znanja:
Dva pisna kolokvija, pri katerih študent z odgovori odprtega tipa kritično presoja in teoretično utemeljuje praktične zglede.
Seminarski referat.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
projektor LCD, grafoskop; elektronska verzija jezikovnih priročnikov, dostop do korpusnih besedil FIDA ali Beseda.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj
  • 1 habilitirani visokošolski sodelavec


Evalvacija

25.Metode in oblika evalvacije.
Anketni vprašalnik za študente


Učni načrt sestavili: izr. prof. dr. Majda Kaučič – Baša in viš. pred. dr. Sonja Starc

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino