Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Grafično oblikovanje


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Grafično oblikovanje
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

seminar (SE)

45

1,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14.  Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

45

1,5

študij literature in virov (ŠL)

30

1

priprava na izpit in izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka:

  • poznati metodologijo načrtovanja pri grafičnem oblikovanju;
  • poznati ustvarjalni proces od koncepta prek realizacije do refleksije;
  • razvijati ustvarjalno fantazijo, imaginacijo ter kreativno vizualno interpretacijo;
  • se usposobiti za praktično izvedbo in uporabo grafičnih oblikovalskih znanj, usmerjenih v vizualno komuniciranje v družbenem in delovnem okolju.


b. Splošne kompetence:
Študent/-ka:

  • obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dela;
  • ustrezno vključuje informacijsko komunikacijske tehnologije v lastno delovno okolje in učinkovito komuniciranje in sodelovanje z drugimi delavci (timsko, projektno delo…);
  • seznanja se s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje, nova spoznanja kritično in premišljeno vključuje v svoje delo.


c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent/-ka:

  • pozna in razume likovno teoretske koncepte in zakonitosti likovnega
  • jezika;
  • pozna komunikacijske koncepte, ki omogočajo razumevanje procesov predelave podob;
  • vrednoti likovno – vizualne problematike v okolju oz. opredeli in razume različne fenomene vizualnega komuniciranja;
  • je sposoben iskanja in umeščanja novih informacij.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Likovni jezik. Informacija in sporočilnost, verbalno in neverbalno izražanje. Oblikovalna področja. Likovna izrazna sredstva in oblikovalna načela. Likovni materiali in pripomočki - likovne tehnike. Osnovne teoretične in praktične zakonitosti grafičnega oblikovanja vizualnih sporočil kot so: napis, tipografija, plakat, zaščitni znak, itd. Psihološki in komunikacijski koncepti predelave podob. Oglaševanje, predstavitev projektov, predstavitev raziskovalnih nalog oz. lastnih konceptov projektov.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Bernik, S. (1988): Plakat in znak, Art Directors Club, Ljubljana.
  • Itten, J. (1987): Design and form, Thames and Hudson, London.
  • Keller, B., (1975): Design-dizajn, Vjestnik, Zagreb.
  • Kline, M., Kamin T. (2005): Osnove vizualnega komuniciranja, zbirka izbranih člankov. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
  • Parker, R. C. (1997): Grafično oblikovanje. Pasadena, Ljubljana.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana, Debora.
  • Clibborn, E. B., Baroni Daniele (1980): Il linguaggio della grafica, Mondadori, Milano.
  • Keane, J. (1992): Mediji in demokracija, znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
  • Vreg, F. (1990): Demokratično komuniciranje, Obzorje, Maribor.


c. Dodatna literatura*:

  • Brnik, S., Hudoklin Š., V., Štular, H. (1979). Likovna umetnost. Leksikoni Cankarjeve založbe.
  • Bernik, S. (1992): Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje. Park, Ljubljana.
  • Cankarjeva založba, Ljubljana.
  • Debecki, J. (et al.) (1998). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Mondrijan, Ljubljana.


19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka:

  • pozna in razume metodologijo načrtovalnega procesa za reševanje nalog ter komunikacijske koncepte, ki omogočajo razumevanje procesov predelave podob;
  • pozna in razume interakcijo in uspešnost komunikacije v delovnem in družbenem okolju;
  • pozna ustvarjalni proces od koncepta prek realizacije do refleksije;
  • razume posebnosti izraznih sredstev in oblikovalnih načel;
  • pozna likovnoteoretična in praktična znanja;
  • pozna grafično oblikovalne strategije, usmerjene k vizualnemu komuniciranju;
  • samostojno reši naloge grafičnega oblikovanja in se usposobi za interdisciplinarno delo v skupini.


b. Uporaba:*
Študent/-ka:

  • razvija lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje preko razumevanja pojmov teorije likovne umetnosti, grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij;
  • izbira likovno strokovno literaturo;
  • išče možnosti in prenaša individualne likovne izkušnje v družbeno in delovno okolje;
  • uporablja in išče nove možnosti uporabe strategij grafičnega oblikovanja, orodji, izraznih sredstev in oblikovalnih načel;
  • odpira problemska vprašanja, dileme in nakazuje probleme (produktivna vprašanja);
  • kritično vrednoti konkretne primere v oglaševanju;
  • različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse;
  • znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.


c. Refleksija:*
Študent/-ka:

  • samostojno uporabi védenja in znanja (misli, čustva, poglede, stališča, likovne zmožnosti);
  • prepoznava težave in individualne potrebe;
  • se ozavešča o trajnosti izobraževanja (vseživljenjsko učenje), samokritičnosti in usmerjanju v ustvarjalne besedne in likovne rešitve (interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje likovnega mišljenja), oblikovanje samopodobe, izgrajuje osebnostni in strokovni razvoj za izpeljavo konceptov v praksi.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Seminarji, laboratorijske vaje, individualne ali skupinske projektne naloge, referati, diskusija, portfolijo.

21. Načini preverjanja znanja:
Projektna naloga, portfolio, predstavitev in zagovor, izpit.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:*
Zaradi narave dela so priporočene manjše skupine v skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:

  • učilnica z avdiovizualno opremo;
  • učilnica za praktične aktivnosti;
  • računalniška učilnica.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec.


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije:

  • samoevalvacija;
  • anketa.

Učni načrt pripravili: Eda Patru, pred., Lara Kobal, asist.
 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino