Edukacijske vede - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Vizualna pismenost


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Vizualna pismenost
2. Šifra predmeta:
3. Nosilka predmeta: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni  
9. Letnik: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

30

1

učitelj

Seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14.  Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

število ur

število KT

Seminarska/raziskovalna naloga

45

1,5

Študij literature

30

1

Izpit

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka:

  • razvijati vizualne pismenosti ob pregledu vizualne umetnosti modernizma in postmodernizma (gledanje, opazovanje, analiziranje, primerjanje in interpretacija vizualnih sporočil);
  • pregledati kultnih del vizualne umetnosti od sredine 19. stoletja (1839) do sodobne umetnosti;
  • razvijati zmožnosti estetskega vrednotenja znotraj kulturno-zgodovinskih okvirjev (kako prostor in čas vplivata na razvoj umetnostnih gibanj);
  • razvijati zmožnosti raziskovalnega dela; študent zna poiskati literaturo, avtorje in primere (strokovne knjižnice, okrogle mize, razstave itn.);
  • seznanjati se s specializiranimi inštitucijami na področju vizualne umetnosti doma in v tujini.


b. Splošne kompetence:
Študent/-ka:

  • razumevanje pojmovnega polja terminov estetika in vizualna umetnost/kultura;
  • razvijanje sposobnosti artikulirati svoj čustveni, doživljajski in intelektualni odziv na vizualno umetnost;
  • spodbujanje interdisciplinarnih povezav različnih umetnostnih smeri, ki se vsebinsko navezujejo (npr. konstruktivizem v fotografiji, Kosovelova konstruktivistična poezija, konstruktivizem v likovni umetnosti, v glasbi, itn.);
  • razumevanje sporočilne vloge fotografije, zaveda se njenega psihološkega, sociološkega in filozofskega vpliva v medijih (› fraza »seeing is believing«);
  • spodbujanje individualnega dela in raziskovanja (literatura, raziskovanja, obiski razstav, bienalov, trienalov, diskusij, internetnih strani, foto-delavnice, itn.).


c. Predmetnospecifične kompetence:
Študent/-ka:

  • razvijanje vizualne pismenosti;
  • razvijanje zmožnosti analize sporočilne vrednosti vizualnih besedil.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Študijski program je osnovan na principih, ki so bistveni za študij vizualne pismenosti in vključujejo gledanje, opazovanje in opisovanje, primerjanje, analiziranje, klasificiranje (žanri, gibanja) in interpretacijo. Ob pregledu vizualne umetnosti 19., 20. in 21. stoletja se študent/-ka seznani s pomembnimi žanri, gibanji in umetnostnimi skupinami. Opozorili bomo na dokumentarno vrednost vizualnih sporočil, kot tudi na njeno zlorabo (pisana beseda : fotografija; strateško uporabljeni vizualni jezik : film, ipd.). Ogledali si bomo primere oglaševanja, ki sporoča z uporabo likovnih elementov (oblikovanje, grafika) in oglaševanja, ki naslavlja moralno-etično držo posameznika ali določenih skupin (npr. Benetton, politične kampanje, ipd.). Ilustracija – vloga ilustracije v umetnostnih in učbeniških besedilih; pomen ilustracije za otroka/učenca.
Praktični del zajema spremljanje vizualne umetnosti, oglede razstav, pisanje recenzij in fotografiranje (fotozgodbe na določene teme; serija fotografij, ki vizualno prikaže izvedbo nekega dejanja).

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Rosenblum, N. (1984). A World History of Photography, New York, Abbeville Press
  • Sontag, S. (2001). O fotografiji, Ljubljana, Študentska založba, zbirka Koda
  • Barthes, R. (1992). Camera lucida, Zapiski fotografiji, Filozofska fakulteta Ljubljana, Studia humanitatis
  • Benjamin, W. (1935), The Work of Art in the Age of Mechanical Reproduction, dostopno na: http://design.wishiewashie.com/HT5/WalterBenjaminTheWorkofArt.pdf (10. december 2009)
  • Berger, J. (2008). Način gledanja, Ljubljana, Zavod Emanat, zbirka Prehodi
  • Szarkowsky, J. (1999). Looking at Photographs, Bulfinch


b. Dopolnilna literatura:

  • Burgin, V. (1982). Thinking Photography, London, Macmillan


c. Dodatna literatura:

  • katalogi razstav;
  • recenzije;
  • strokovne revije.



19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Študent/ -ka: (dodano)

  • razume pomen, funkcijo in domet vizualnega sporočanja kot družbeno-kulturnega fenomena (sporočilnost in vizualna komunikacija, dokument, vizualna kultura).


b. Uporaba:
Študent/ -ka: (dodano)

  • vizualno kulturo vključuje v vsakdanje življenje (subjektivna vrednost, fotografija dnevnega časopisja, estetsko vrednotenje videnih razstav, videoprojekcij, filmov, idr.).


c. Refleksija:
Študent/ -ka: (dodano)

  • ustvarjalno/kritično spremlja domačo in tujo umetnost (razstave, strokovne revije, projekcije, fotoknjige).


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:

  • frontalna oblika poučevanja;
  • delo v manjših skupinah;
  • samostojno delo študentov.


Metode dela:

  • predavanja, dialoška predavanja;
  • vsebinska in formalna analiza (obravnavane) vizualne umetnosti;
  • obiski galerij in drugih razstavnih prostorov (pisanje recenzij razstav);
  • pogovor/ razprava;
  • raziskovalni seminarji/referati.


21. Načini preverjanja znanja:
Ocena je sestavljena iz uspešno opravljenih raziskovalnih referatov/seminarjev in ustnega/pisnega izpita.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:

  • projektor LCD;
  • videoprojektor.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj;
  • in 1 habilitirani visokošolski sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije:

  • anketiranje študentov.



Učni načrt pripravila: mag. Tanja Verlak
 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino