predšolska vzgoja (VS)

Lutke, drama, mediji


Nosilci: izredni profesor Sitar Cvetko Jelena


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: LUTKE, DRAMA, MEDIJI
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. Jelena Sitar Cvetko
4. Število KT: 6
5. Učni jezik: slovenščina

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Obveznosti Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

30

1

učitelj

Laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

Integrirana praksa IP

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

45

1,5

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:

  • Študent/-ka teoretično in praktično spoznava možnosti vključevanja lutk, drame in medijev v kurikulum predšolske vzgoje in se usposablja za samostojno delo z omenjenimi umetniškimi sredstvi v vrtcu.

b) Splošne kompetence:

  • Sposobnosti za sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov področja v povezavi z drugimi področji predmetnika.
  • Razumevanje in uporaba specialno metodičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v vrtcu.
  • Estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih

c) Predmetnospecifične kompetence:

  • Sposobnost komunikacije skozi umetnost in z umetnostjo.
  • Vključevanje umetniških vsebin za vzgojo doživljajske in estetske občutljivosti.
  • Osnovno spoznanje o umetnosti kot zaželeni obliki komunikacije med otroki in odraslimi (neverbalna komunikacija z uporabo elementov teh umetnostnih vej), ki nadomesti frontalne, bolj stresne oblike komunikacije
  • Osnovno znanje o obravnavanih umetniških vejah, skupne prvine in bistvene razlike med njimi, zlasti njihov pomen za razvoj predšolskega in šolskega otroka, ko jih sprejema in ko jih po svojih močeh (po)ustvarja.
  • Smiselno povezovanje vsebin predmeta z drugimi predmeti in predmetnimi področji.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

Lutke:

  • Izvor lutkovne umetnosti
  • Osnovni obrisi razvoja in tehnologije raznih vrst lutk.
  • Preproste lutkovne tehnike in osnove animacije.
  • Likovne zakonitosti in materiali, organizacija prostora.


Drama:

  • Gledališke zvrsti in simbolično sporočanje.
  • Govor in scenske umetnosti.
  • Pripoved, recitacija,dramatizacija, ilustrirana obnova.
  • Gledališče kot socializacija in senzibiliziranje


Mediji:

  • Razvoj filma in žanrov.
  • Osnove filmske tehnologije – nastajanje filma.
  • Filmi za otroke (animirani filmi, igrani filmi).
  • Televizijske oddaje in video (spoti) namenjeni otrokom.


Otrok in umetnost:

  • Pomen umetnosti v človekovem življenju.
  • Razvoj umetnosti za otroke in z otroki.
  • Komunikacija otroka z umetnostjo in skozi umetniško izražanje.
  • Kulturna vzgoja, otrokova umetnostna ustvarjalnost, zmožnosti otrokovega dojemanja in izražanja.
  • Simbolna igra z gledališkimi izraznimi sredstvi (lutka, maska, gib, govor, pantomima…).
  • Vloga video in digitalne tehnike za otrokov vsestranski razvoj.



18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

  • Korošec, H., Majaron, E., (2002). Lutka iz vrtca v šolo.Ljubljana: Pef.
  • Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006): Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta.
  • Munitić, R., Kovačič, L., (1988). Dežela animiranih čudes. Ljubljana: DDU Univerzum.
  • Lukan, B., (1998). Gledališki pojmovnik. Radovljica: Didakta.


b) Dopolnilna literatura:

  • Bastašić, Z. (1990). Lutka ima i srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga.
  • Cvetko, I. (1996). Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.
  • Zupančič, Z., (1993). Gledališki vademekum. Ljubljana: samozaložba
  • Korošec, H. (1996). Radost gledaliških delavnic. Celje: Samozaložba.
  • Sitar, J., (2001). Zgodbe za lutke in prste. Ljubljana: DZS.


c) Dodatna literatura:

  • Bernier, M., O'Hare J., (ed.) (2005). Puppetry in education and therapy. Bloomington, Indiana: Authorhouse.
  • Hunt, T., Renfro, N., (1982). Puppetry in Early Childhood Education. Austin, Texas: Nancy Renfro Studios.
  • Parkinson, D. (2004). Film. Ljubljana: MK.
  • Varl, B., (1995 – 1998). Moje lutke. Šentilj: Aristej.
  • McCaslin, N., (2006). Creative drama in the classroom and beyond.
  • Boston: Pearson Education.
  • www.Youandmepuppets.com



19. Predvideni študijski dosežki:*
a) Znanje in razumevanje:
Študent/ka:

  • Pozna značilnosti in razvoj posameznih umetniških področij predmeta.
  • Pozna in razume pomen teh oblik ustvarjanja v človekovem življenju, za otrokovo socializacijo in odkrivanje kreativnosti.
  • Pozna možnosti kreativnega vključevanja umetniških medijev v kurikul.


b) Uporaba:

  • zna vključiti v delo v vrtcu/šoli na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega procesa umetnostne oblike gledališča, lutk in medijskih umetnosti.
  • samostojno uvaja ta izrazna komunikacijska področja v vsakdanje delo.


c) Refleksija:
Študent/ka:

  • skozi umetniško delo razvija svojo ustvarjalnost, kritičnost in občutek odgovornosti
  • sledi dogajanju in sam/a raziskuje in ovrednoti možnosti komunikacije z umetnostjo in skozi umetnost v vrtcu in zunaj njega.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Predavanja potekajo ob vizualni podpori slikovnega in video gradiva iz poklicne izkušnje ter dela v vrtcu oz.šoli. Vaje potekajo kot delavnice z aktivnim sodelovanjem vseh študentov v timskih projektih, ki jih izvedejo v povezavi s kurikularnimi cilji v vrtcu oz. 1.r.devetletke.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Sumativno ocenjevanje, ki ga sestavljajo:
ocena pisne refleksije ogleda umetniških del,
predstavitev in pisna evalvacija izvedenega projekta v vrtcu ali 1. razredu devetletke (timski),
pisni ali ustni izpit - poznavanje vsebin gledališko-lutkovnega področja v pedagoški praksi.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Za skupino:

  • DVD in video predvajalnik
  • televizija
  • Video kamera
  • Grafoskop
  • Računalnik



24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija:
25. Metode in oblika evalvacije
Sprotna samoevalvacija, evalvacija s strani študentov, vzgojiteljic in mentorja ter študentsk anketa.


Učni načrt pripravila: viš. pred. mag. Helena Korošec, red.prof. Edi Majaron

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino