Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Glasbeni jezik


Nosilci: redni profesor dr. Borota Bogdana


Splošne informacije

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Glasbeni jezik

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

/

/

Individualne vaje =30

*45

3

Od 10% do 50% KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

*projetkna naloga (portfolio) 15 ur = 0,5 KT; študij literature 15 ur = 0,5 KT; priprava na ustni izpit in izpit 15 ur = 0,5 KT

Nosilec predmeta:

izr. prof. dr. Bogdana Borota

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Razvite elementarne glasbene sposobnosti.

 

Vsebina:

Predmet študente aktivno uvaja v ustvarjanje, izvajanje, poslušanje, vrednotenje ter branje in pisanje glasbe. Ob izbranem repertoarju (poudarek je na pevski in instrumentalni literaturi za otroke) poglabljajo razumevanje zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi. Spoznavajo nekatere slogovne značilnosti umetnostnih stilov in zvrsti ter značilnosti našega glasbeno – kulturnega okolja.

Petje

  • delovanje in higiena govorno-pevskega organa;
  • osnove vokalne tehnike in dojemanje intonacije;
  • doživljajsko petje ljudskih in umetnih pesmi;
  • petje ob lastni spremljavi.

Instrumentalno izvajanje

  • tehnika igranja na lastna, ljudska in improvizirana glasbila ter na Orffove inštrumente;
  • urjenje tehnike igranja na kljunasto flavto;
  • osnove klavirske igre.

Taktiranje in dirigiranje

  • taktiranje, dirigiranje.

Glasbeni jezik in oblikoslovje v glasbi

  • zvočni pojavi in glasbene prvine,
  • razumevanje in uporaba glasbenih zapisov;
  • sozvočja, harmonska sosledja in kadence;
  • oblikovni elementi glasbe in pesemska oblika;
  • uporaba enostavnih računalniških okolij za glasbeno notacijo in učenje glasbe.

Analiza pevske literature za otroke

  • značilnosti ljudske in umetne pesmi za otroke;
  • motivična in oblikovna analiza pesmi;
  • umetniška vrednost pesmi in elementi interpretacije.

 

Temeljni literatura in viri:

Osnovna literatura:

  • Borota, B. (2011). Poglavja iz teorije glasbe in oblikoslovja. Koper, UP PEF.
  • Nograšek, M., Virant Iršič, K. (2005). Piške sem pasla. Ljubljana, DZS.
  • Voglar, M. (2005). Majhna sem bila. Ljubljana, DZS.
  • Kvartič, E. (2010). Začetnica za klavir. Ljubljana, DZS.
  • Monkemeyer, H. (2006): Das Spiel auf der Sopran Blockflote. Celle: Edition Moeck.

Dopolnilna literatura:

  • Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Orff, C. (1985). Schulwerk. Mainz: Schott.
  • Računalniški programi za notacijo in teorijo glasbe.
  • Izbrane muzikalije.

Dodatna literatura:

  • Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana, DZS.
  • Mihelčič, P. (2006). Teorija glasbe. Ljubljana, DZS.
  • Zvočni posnetki ljudskih in otroških pesmi.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študent/-ka se usposablja za samostojno poustvarjanje glasbe, tako da glasbo posluša, izvaja, ustvarja, analizira in vrednoti. Ob tem si razvija glasbene spretnosti in miselne predstave ter usvaja zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi. Vzpostavlja kritičen odnos do glasbene literature in produkcije ter ohranja estetsko senzibilnost.

Splošne kompetence:

  • poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in učnega načrta za prvi razred devetletne OŠ;
  • razumevanje in komuniciranje v glasbenem jeziku;
  • vključevanje znanja, tehnologije in informacij pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti izvajanja in s tem doseganje večje kakovosti izvajanja kurikula za vrtce in učnega načrta za prvi razred devetletne OŠ;
  • razvijanje glasbene senzibilnosti in potrebe po aktivnem udejstvovanju v družbeno-kulturnem okolju;
  • usvajanje in poglabljanje tehnike igranja na glasbila;
  • razvijanje pevske tehnike, sposobnosti dojemanja intonacije in s tem večanje zmožnosti za poustvarjanje ljudske in umetne otroške pesmi;
  • pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj za analizo, izbiro in vrednotenje glasbene literature.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • poznajo in razumejo glasbene zapise s poudarkom na notnem zapisu;
  • poznajo elementarne zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi;
  • taktiranje in dirigiranje razumejo kot način usmerjanja glasbenega izvajanja in kot obliko neverbalne komunikacije z glasbenimi izvajalci.

Uporaba:

· poustvarjajo glasbene vsebine;

  • uporabljajo glasbene zapise;
  • uporabljajo računalniška okolja za notacijo, glasbo in komunikacijo;
  • analizirajo in vrednotijo glasbeno literaturo;
  • ustvarjajo glasbene vsebine po vzoru ljudske in umetne glasbe za otroke.

Refleksija:

  • študentje na osnovi pridobljenih strokovnih znanj kritično vrednotijo glasbo iz vidika namena in uporabnosti;
  • ozavestijo primere dobre prakse in učinkovite strategije sprotnih aktivnosti in učenja.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, individualno učenje in poučevanje, sodelovalno učenje in poučevanje, glasbene metode, delo z glasbenimi zapisi, e-učenje in poučevanje.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Sprotno opravljanje obveznosti in krajše pisne naloge (portfolijo). Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: kolokvij iz teorije glasbe in oblikoslovja (30% skupne ocene) ter kolokvij iz glasbenega izvajanja (70% skupne ocene). Pozitivno opravljen kolokvij iz teorije glasbe in oblikoslovja je pogoj za prijavo na kolokvij iz glasbenega izvajanja.

Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: kolokvij iz teorije glasbe (30% skupne ocene) ter kolokvij iz glasbenega izvajanja (70% skupne ocene). Pozitivno opravljen kolokvij iz teorije glasbe je pogoj za prijavo na kolokvij iz glasbenega izvajanja.

 

Reference nosilca:

  1. BOROTA, Bogdana. Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, 2010, letn. 15, št. 2, str. 6-14. [COBISS.SI-ID 3871959]
  2. BOROTA, Bogdana. Računalniško okolje ter glasbeni čas v igri in slikovnem zapisu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2006, zv. 7, str. 83-104. [COBISS.SI-ID 2182103]
  3. BOROTA, Bogdana. The impact of learning in the innovative computer environment musical image format, rhythm on musical achievements. V: VALENČIČ ZULJAN, Milena (ur.), VOGRINC, Janez (ur.). Facilitating effective student learning through teacher research and innovation. Ljubljana: Faculty of Education, 2010, str. 349-374, ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 3625431]
  4. BOROTA, Bogdana, GERŠAK, Vesna, KOROŠEC, Helena, MAJARON, Edi. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta, 2006. 144 str., ilustr. ISBN 961-6528-50-5. ISBN 978-961-6528-50-4. [COBISS.SI-ID 228891904]
  5. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje glasbenega razvoja otrok v slovenskih vrtcih z vidika prostopa Reggio Emilia. V: DEVJAK, Tatjana (ur.), BATISTIČ-ZOREC, Marcela (ur.), VOGRINC, Janez (ur.), SKUBIC, Darija (ur.), BERČNIK, Sanja (ur.). Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce : podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010, str. 275-289, tabele.
  6. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje v funkciji spremljanja otrokovega glasbenega razvoja. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2009, zv. 12, str. 5-19, tabele. [COBISS.SI-ID 3559639]

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino