Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Predšolska pedagogika


Nosilci: izredni profesor dr. Rutar Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4. Število KT: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: prvi
10. Semester: drugi
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

učitelj

Seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

Integrirana praksa (IP)

15

0,5

sodelavec

Priprava na prakso (PP)

10

0,3

sodelavec

SKUPAJ

85

2,8

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Izpit in priprava nanj (PI)

45

1,5

Seminarska naloga (portfolijo) (SN)

30

1

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

Nastop, pedagoška praksa (NA)

50

1,7

SKUPAJ

155

5,2

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

  • študent/-ka spoznava in razume osnovne pedagoške koncepte, njihov razvoj ter družbene zakonitosti razvoja in delovanja na področju predšolske vzgoje;
  • študent/-ka spozna in razume vlogo vzgojitelja;
  • študent/-ka razume teoretske osnove različnih pedagoških idej, jih zna kritično ovrednotiti in jih prepozna v neposredni praksi.


b. Splošne kompetence:

  • razumevanje osnovnih znanstvenih konceptov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in iskanju zakonitosti družbenega razvoja in njihovega vpliva na predšolsko vzgojo in izobraževanje;
  • razvijanje zmožnosti sodelovanja, delovanja v skupinah za razreševanje določene naloge;
  • razvijanje kritičnega mišljenja, refleksije in avtonomije.


c. Predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela;
  • učinkovita ter fleksibilna organizacija prostora, časa in dejavnosti, ki spodbujajo učenje;
  • opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok v funkciji načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela in spodbujanja razvoja;
  • prepoznavanje in upoštevanje razvojnih, individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju ...) pri vzgojnem delu;
  • nudenje čustvene varnosti otrokom in spodbujanje samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo; Negovanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije in interesov, širjenje interesov ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja;
  • sodelovanje v paru s pomočnico vzgojiteljice, vzgojiteljico ali učiteljico, timsko delo v strokovnem kolektivu vrtca in sodelovanje z drugimi strokovnjaki in institucijami zunaj vrtca;
  • učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Predšolska pedagogika kot znanstvena disciplina in njene naloge; Odnos predšolske pedagogike z drugimi znanostmi;
  • Vrste predšolske pedagogike glede na mesto izvajanja; Vloga družine v predšolskem obdobju; Odnosi med družinsko in organizirano predšolsko vzgojo; Programi organizirane predšolske vzgoje; Vrtec kot institucija za predšolske otroke (organizacijska in poslovna struktura); Prehod v vrtec in osnovno šolo. Kontinuiteta;
  • Zgodovinski pregled razvoja predšolske vzgoje; Zgodovinski pregled pogledov na otrokovo naravo in razvoj; Družbene spremembe kot osnova sprememb v predšolski vzgoji;
  • Osnovne teorije razvoja kot osnova predšolskih programov in pristopov k predšolski vzgoji;
  • Razvoj modelov institucionalne predšolske vzgoje (Intuitivno- humanistični, prve znanstvene zasnove modelov, obdobje dozorevanja; obdobje zastoja; obdobje razcveta). Pregled najpomembnejših modelov :Oberlin, Owen, Froebel; Progresivna pedagogika in Dewey, Montessori, Mc Millan, Decroly, Sovjetske pedagogika, Waldorfska pedagogika, Behavioristični modeli, Konstruktivistični modeli, Head Start, Open Education;
  • Sodobni tokovi v organizirani predšolski pedagogiki; Spremembe v družbi in njihov vpliv na sodobne cilje predšolske vzgoje; Pojav zagovorništva, otrokove pravice in potrebe v predšolski vzgoji; Demokratizacija odnosov med udeleženci v vzgojnem procesu; Participacija otrok, staršev, skupnosti; Vpliv študij o delovanju možganov na razumevanje otrokovega razvoja in učenja ter predšolsko pedagogiko; Starostna, individualna in kulturna primernost; Socialno-kulturna teorija razvoja in učenja in njen vpliv na razumevanje učenja predšolskih otrok; teorija multiplih inteligenc in teorija obogatenega okolja in njihov vpliv na predšolsko pedagogiko;
  • Sodelovanje z družinami;
  • Učenje v predšolskem obdobju; Uresničevanje razvojne, individualne in kulturne primernosti; Vloga vzgojitelja (Komunikacija in interakcija z otroci; Aktivno in smiselno učenje; Opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja; Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; Načini sledenja otrokovemu razvoju; Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; Povezovanje opazovanja in sledenja otrokovega razvoja z načrtovanjem;
  • Oblikovanje učnega okolja za učenje- vodila;
  • Vloga vzgojitelja v sodobnih pristopih (organizator, opazovalec, načrtovalec, spodbujevalec in olajševalec učenja, model); Sodobni modeli predšolske vzgoje (Reggio Emilia, na otroka osredinjeni modeli);
  • Kakovost organizirane predšolske vzgoje; procesni in strukturni indikatorji kakovosti ;
  • Interakcija in komunikacija (verbalna, neverbalna) na nivoju otrok- vzgojiteljica; otrok-drugi otroci; vzgojiteljica-vzgojiteljica; vzgojiteljica-starši
  • Vodila za oblikovanje učnega okolja;
  • Vzgoja za socialno pravičnost, osnovni principi(ideja, cilj, osnovni principi); Vzgojitelj kot model (nenasilnega reševanja problemov, samospoštovanja, enakosti, učenja, odnosov z odraslimi) in kot profesionalec;
  • Vzgojitelj kot sodelavec; Timsko delo v vrtcu (oblikovanje strokovnega tima, vloge v timu, učinkovito delo v timu).


18. Literatura:

  • Bahovec, E.D.,Kodelja,Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Center za kulturološke razsikave pri Pedagoškem inštitutu in Društvo za kulturološke raziskave, Ljubljana
  • Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K.B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Stokes Szanton, E. (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Daniels, E. R. in Stafford, K. (2003).Oblikovanje inkluzivnih oddelkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Cildren's Resources International in Open society Institute. (2004). Povezanost sledenja razvoja otrok in učenja: dejavnosti v oddelkih za otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.


19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:

  • pozna osnovne teoretične koncepte na katerih gradi predšolska pedagogika in razume razlike med njimi;
  • pozna in upošteva ključne dejavnike, ki vplivajo na spreminjanje pedagoških konceptov in kakovost predšolske vzgoje;
  • pozna pomen družinske vzgoje in organizirane predšolske vzgoje ter pomen partnerskih odnosov med njima;
  • pozna in razume temeljne značilnosti profesionalcev na področju predšolske vzgoje in pričakovanja v odnosu do njih.


b. Uporaba:

  • sposoben/-na bo kritično analizirati strokovni tekst in identificirati osnovne pedagoške koncepte v njem;
  • sposoben/-na razmišljati in logično povezati družbene in strokovne faktorje, ki vplivajo na pedagoške koncepte in jih verbalizirati oziroma zapisati;
  • sposoben/-na analizirati prakso z vidika pedagoških konceptov;
  • zna sodelovati v malih skupinah in prevzema vloge v timu z odgovornostjo in z uporabo strokovnih argumentov in konceptov;
  • zna oblikovati kritične zapise o prebranem strokovnem tekstu ali opazovani praksi in pri tem išče in uporablja strokovne dokaze in argumente za svoje mnenje.


c. Refleksija:

  • zmožen/-na je kritično ovrednoti svojo vlogo v skupini kolegov;
  • zmožen/-na je kritično ovrednotiti prakso s strokovnimi argumenti, ki temeljijo na zbranih dokazih v praksi.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
a. Oblike dela:
frontalna, delo v malih skupinah, individualno delo.

b. Metode dela:
Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje. Sistem temelji na ERR (evokacija, realizacija, refleksija). Pri tem bomo uporabljali naslednje tehnike: delov v paru; v krogu naokrog; eden ostane - trije iščejo; analiza pomenskih značilnosti; INSERT; KWL; T-tabela; akademska diskusija; koti; Mini predavanja, kategorizacija; premešani stavki; kooperativno učenje; iskrenja-brainstorming; razumevanje s predvidevanjem; ogled; svinčnik v sredini; delov mreži, sestavljanka, konstruktivno poslušanje, avtorski stol; konckanje ipd.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Oddan portfolio z opisom in kritično refleksijo dejavnosti v okviru seminarskih vaj je pogoj za prijavo k ustnem ali pisnem izpitu. Ocena portfolija tvori eno tretjino točk za končno oceno.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec * število skupin


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi treh virov:

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu vsakega vsebinskega sklopa. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza portfolijev, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije pa bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.



Učni načrt pripravila: doc. dr. Tatjana Vonta

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino