Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Izobraževalna tehnologija


Nosilci: redni profesor dr. Istenič Starčič Andreja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA
2. Nosilec predmeta: prof. dr. Andreja Istenič Starčič
3. Število ECTS kreditnih točk: 3
4. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

5. Študijski program: Predšolska vzgoja
6. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski študijski program1. stopnje
7. Vrsta predmeta: Obvezni
8. Letnik študija: prvi
9. Semester: drugi
10. Študijska smer:
11. Steber programa:

Obveznosti

12. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec in laborant

SKUPAJ

45

1,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

13. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

Študij literature (SL)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

14. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

15. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka osvoji temeljne didaktične pojme.
Razvoj kompetenc za avtonomno uporabo izobraževalne tehnologije in informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju - s posebnim ozirom na kritično vrednotenje vloge medijev in informacijsko-komunikacijske tehnologije pri zgodnjem učenju - in lastnem strokovnem razvoju.

b. Splošne kompetence:
Organizacija in vodenje: študent/-ka se usposablja za učinkovito vodenje skupine.
Informacijska pismenost.
Sodelovalno/timsko delo in komuniciranje in sodelovanje na daljavo s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.

c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent/-ka je zmožen opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok.
Kompetence za oceno potreb otroka oz. skupine ob upoštevanju fizičnih, socialnih, kulturnih in tehnoloških dejavnikov za uporabo izobraževalne tehnologije.
Sposobnost uporabe ustreznih evalvacijskih strategij izobraževalne tehnologije pri zgodnjem učenju.
Kompetence za načrtovanje in usmerjanje lastnega strokovnega razvoja ob podpori informacijsko-komunikacijske in izobraževalne tehnologije in vseživljenjsko izobraževanje s posebnim.

Vsebina predmeta in literatura

16. Opis vsebine:
Pojmi in teorije na področju izobraževalne tehnologije in informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Zgodovinski razvoj izobraževalne tehnologije in spremembe, ki jih je spodbudila informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Taksonomije izobraževalne tehnologije.
Oblike sodobne izobraževalne tehnologije na področju zgodnjega učenja in njihove uporabe v Sloveniji, Evropi in v svetu.
Kognitivni in emocionalno-osebnostni in socialni dejavniki zgodnjega učenja z računalnikom.
Didaktična načela, oblike in metode pri zgodnjem učenju z izobraževalno tehnologijo.
Oblike in značilnosti elektronske komunikacije in njihova uporaba v vzgoji in izobraževanju s poudarkom na multimodalnem komuniciranju.
Načrtovanje in priprava didaktičnega gradiva za zgodnje učenje.
Uporaba elektronskih baz strokovnega gradiva in didaktičnih gradiv.
Standardi za poučevanje in učenje z izobraževalno tehnologijo.
Oblikovanja načrta evalvacije in uporaba ustreznih evalvacijskih strategij pri poučevanju in učenju z izobraževalno tehnologijo.
Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih pristopov raziskovanja poučevanja in učenja z izobraževalno tehnologijo.
Psihosocialni in kulturni vplivi izobraževalne tehnologije in medijev pri zgodnjem učenju.
Socialni, etični, zdravstveni in zakonski vidiki uporabe izobraževalne tehnologije pri zgodnjem učenju.
Uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih in izobraževalnih tehnologij pri lastnem strokovnem razvoju in vseživljenjskem izobraževanju ter sodelovanju v strokovnih skupnostih (na nacionalni in mednarodni ravni).

17. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Alerby, E., Istenič Starčič, A.. (2007). Some notes on the meaning of computers in schoolchildren's life: A study of school children creative expressions of their use of computers. Computer Assisted Learning 07. Development, Disruption & Debate. Abstract book. Oxford: Elsevier.
  • Cencič, M., Cotič, M., Istenič Starčič, A., Medved Udovič, V. (ur.) (2007). Raziskovalni pogledi na razvijanje pedagoške prakse. Primeri raziskav pedagoških delavcev. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.
  • Kress, G. (2004). Learning, a Semiotic View in the Context of Digital Technologies. In: Brown, A., Davis, N. (eds.). Digital Technology, Communities and Education. London: Routledge. 86-97.
  • Roblyer, M.D. (2006). Integrating Educational Technology into Teaching. Pearson Education.
  • Cordes, C., Miller, E. (ur). A critical look at computers in Childhood. (2000). College Park Allience for Childhood.
  • Chang, C., Chen, J. (2006). Using computers in early childhood clasrooms. Teachers attitudes, skills and practice. Journal of early childhood research 4/2. 169.188.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Kljun, M., Brodnik, A., Istenič Starčič, A. (2006). LMS in the pre-school education program. V: Lužar-Stiffler, V. (ur.). 28th International Conference on Information Technology Interfaces, June 19-22. 2006. Cavtat/Dubrovnik. ITI 2006 : proceedings of the 28th International Conference on Information Interfaces, June 19-22, 2006, Cavtat/Dubrovnik, Croatia, (IEEE Catalog, No. 06EX1244). Zagreb: University of Zagreb, SRCE University Computing centre. 277-282.
  • Istenič Starčič, A. (2007). E-portfolijo – učenje v skupnosti. V: Vonta,T. Istenič Starčič, A. (ur). Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.
  • Istenič Starčič, A. (2007). Razvoj IKT kompetenc med »generičnim« in »predmetno-specifičnim« znanjem. Raziskovalni pristop pri strokovnem razvoju učitelja v spletni skupnosti praktikov. V: Cencič, M. (ur). Raziskovalni pogledi na razvijanje pedagoške prakse. Izbrana pedagoška področja. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.


c. Dodatna literatura*:

  • Strmčnik, F. (2001). Didaktika: Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.


18. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/ka:
Pozna osnovne pojme, teorije in taksonomije na področju izobraževalne tehnologije pri zgodnjem učenju.
Pri delu z izobraževalno tehnologijo upošteva socialne, etične, zdravstvene in zakonske vidike uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Pozna primerne pristope in strategije uporabe didaktičnih načel, oblik in metod pri delu z izobraževalno tehnologijo pri zgodnjem učenju.
Pozna standarde in evalvacijske strategije za uporabo izobraževalne tehnologije pri zgodnjem učenju.
Pozna metode raziskovanja pedagoškega dela z izobraževalno tehnologijo.

b. Uporaba:*
Študent/ka:
Načrtno vključuje izobraževalno tehnologijo v vsakodnevno delo z otroki. Načrtuje in pripravlja preprosto didaktično gradivo za zgodnje učenje.
Uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko in izobraževalno tehnologijo pri lastnem strokovnem razvoju in vseživljenjskem izobraževanju.

c. Refleksija:*
Študent/-ka na osnovi opravljenih vaj zna kritično ovrednotiti svoje poučevanje in učenje otrok.
Študent/-ka na osnovi razumevanja teoretskih pogledov kritično ovrednoti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi – študij primerov sodobne izobraževalne tehnologije pri zgodnjem učenju in oblikovanje modela uporabe izobraževalne tehnologije za izbran vzgojno-izobraževalni položaj.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

19. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja in laboratorijske vaje v manjših skupinah ter samostojno in individualno delo študentov. Opazovanje prakse, projektna naloga, nastopi, študij literature in virov, krajši pisni izdelki, domače naloge.

20. Načini preverjanja znanja:
Aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah.Izpit in projektna naloga.

Pogoji in viri

21. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica opremljena s sodobno učno tehnologijo.
Po en računalnik na 1 študenta.

23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj;
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec;
  • 1 laborant za računalniško učilnico.


Evalvacija

24. Metode in oblika evalvacije:
Mesečna evalvacija z vprašalniki za oceno lastnega študijskega dela in dosežkov ter ocena dela učitelja in sodelavca.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze - študentska anketa o pedagoškem delu učiteljev.


Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Andreja Istenič Starčič

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino