Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Slovenski jezik 2


Nosilci: izredni profesor dr. Starc Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 2
2. Šifra predmeta:
3. Nosilki predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 3
5. Učni jezik:

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: drugi
10. Semester: tretji
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

Seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

Študij literature (ŠL)

15

0,5

izpit in priprava nanj (PI)

30

1

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent/ka spozna in usvoji možne načine tvorbe izreka in kasneje besedila, ki jih ponuja slovenski jezik;
usvoji vedenje o naravnem in strokovnem govoru (meta jeziku);
poglobi in usvoji zmožnosti tvorjenja in razumavanja povedi/besedila:
poglobi vedenje o glasovnih, oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih slovenskega jezika ob pravopisnih in pravorečnih poglavjih;
uzavesti razmerje med pomensko podstavo in izrazno realizacijo;
spozna in ozavesti pragmatične interpretativne pretvorbe dobesednega pomena v ilokucijska dejanja;
spozna in zna uporabiti posredna govorna dejanja;
seznani se z razvojem metaforizacije v otrokovem govor;
poglobi zmožnost interpretativnega branja;
usvoji značilnosti tvorbe strokovnega besedila (diplomske naloge) in jih znati uporabiti,
opazuje in spoznava jezik kot družbeni pojav, in sicer vlogo jezika pri oblikovanju skupinske identitete, družbeni položaj slovenskega jezika v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti, zlasti pa vlogo jezika v vzgojno-izobraželnem procesu.

b) Splošne kompetence:

  • utrjevanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje zmožnosti za uspešno sporazumevanje v razredu;
  • razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c) Predmetnospecifične kompetence:

  • zmožnost izbire ustreznih jezikovnih znakov za tvorbo posrednega govornega dejanj;
  • zmožnost tvorbe smiselne povedi in besedila in zmožnost zavestnega upoštevanja oblikoslovnih in skladenjskih zakonitosti slovenščine ter pravopisnih načel;
  • zmožnost oblikovanja strokovnega besedila (diplomske naloge).
  • zmožnost interpretativnega branja;
  • zmožnost spodbujanja otrokovega poslušanja in odzivanja na prebrano besedilo;
  • razvijanje komunikacijskih spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov;
  • razumevanje vloge jezika pri oblikovanju etnične identitete; razumevanje vloge jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu v Sloveniji in pri slovenskih narodnih skupnostih;
  • seznanjanje z jezikom okolja.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • Komunikacijska shema (po Jakobsonovem modelu).
  • Govorna dejanja. Izbor jezikovnih sredstev za doseganje komunikacijske namernosti in ustvarjanje ilokucijske moči izreka.
  • Tvorba in razumavanje povedi (izreka)/besedila: glasovne, oblikoslovne in skladenjske lastnosti slovenskega jezika ob pravopisnih in pravorečnih poglavjih;
  • Pomenska podstava in izrazna realizacija.
  • Posredna govorna dejanja.
  • Razvoj metaforizacije v otrokovem govoru.
  • Tvorba strokovnega besedila (diplomske naloge).
  • Jezik kot družbeni pojav: vloga jezika pri oblikovanju skupinske identitete, družbeni položaj slovenščine v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih narodnih skupnostih ter jezikovno varstvo narodnih skupnosti in etnične skupine v Sloveniji; položaj jezika v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (učni jezik, učni predmet), vloga učnega jezika pri razvijanju jezikovne zmožnosti, odnosa do jezika, govornih navad.
  • Jezik okolja


18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • Kaučič Baša, Majda (2004): Izbrana poglavja iz fonetike in besedoslovja. Izročki predavanj. Koper: PEF.
  • Marjanovič Umek, Ljubica, Kranjc, Simona, Fekonja, Urška (2006): Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Založba Izolit. (Poglavje o metaforizaciji v otrokovem govoru)
  • Starc, Sonja (2005): Poglavja iz besediloslovja. Izročki predavanj. Koper: FHŠ. (Izbrana poglavja).
  • Toporišič. Jože (2000): Slovenska slovnica. (Izbrana poglavja). Maribor: Obzorja.


Dopolnilna literatura:

  • Kunst Gnamuš, Olga (1995): Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center diskurzivnih študij.
  • Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja)


Dodatna literatura:

  • Kranjc, Simona (2006): Poglavja iz skladnje otroškega govora.
  • Kunst Gnamuš, Olga 1984: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja.


19. Predvideni študijski dosežki:*

  • Znanje in razumevanje:
  • Uporaba:
  • Refleksija:


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov


Metode dela:

  • Razlaga
  • Pogovor/ razprava
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera


21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pisni izpit, v katerem študent z odgovori odprtega tipa kritično presoja in teoretično utemeljuje praktične zglede.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor LCD, elektronska verzija jezikovnih priročnikov

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj
  • (in 1 habilitirani visokošolski sodelavec)


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Pogovori izvajalk s študenti
Anketni vprašalnik študentov

Učni načrt pripravili: viš. pred. dr. Sonja Starc, izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino