Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Glasbene dejavnosti


Nosilci: redni profesor dr. Borota Bogdana


Splošne informacije

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Glasbene dejavnosti

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja, 1. stopnja

/

2.

3.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

/

15

Individualne vaje=15

*45

3

*Študij literature 15 ur = 0,5 KT; priprava na izpit in izpit 30 ur = 1 KT

Nosilec predmeta:

izr. prof. dr. Bogdana Borota

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Opravljen izpit iz predmeta Glasbeni jezik.

 

Vsebina:

V okviru predmeta se študent/-ka seznani s teoretičnimi izhodišči in praktičnim izvajanjem glasbenih dejavnosti, ki izhajajo iz glasbe kot umetnosti. Vokalno-instrumentalni pouk vključuje dejavnosti petja, ustvarjanja in instrumentalnega izvajanja s poudarkom na skupinskem muziciranju. Osnove motivičnega dela so obravnavane z vidika praktične uporabe pri snovanju novih glasbenih zamisli, analizi skladb in načrtovanju glasbenih dejavnosti.

Glasbene dejavnosti

V okviru predmeta se študent/-ka seznani s teoretičnimi izhodišči in praktičnim izvajanjem glasbenih dejavnosti, ki izhajajo iz glasbe kot umetnosti. Vokalno-instrumentalni pouk vključuje dejavnosti petja, ustvarjanja in instrumentalnega izvajanja s poudarkom na skupinskem muziciranju. Osnove motivičnega dela so obravnavane z vidika praktične uporabe pri snovanju novih glasbenih zamisli, analizi skladb in načrtovanju glasbenih dejavnosti.

Glasbene dejavnosti

  • · Petje. Oblikovne značilnosti pesmi za otroke. Oblikovanje pevskega repertoarja. Metode učenja nove pesmi. Pevska poustvarjalnost in ustvarjalnost.
  • · Glasbila. Seznanjanje otrok z novim glasbilom. Ustvarjalno in poustvarjalno igranje na glasbila.
  • · Poslušanje glasbe. Metode poslušanja glasbe. Ustvarjalno izražanje doživetij ob poslušanju.
  • · Ustvarjanje glasbe. Ustvarjanje kot potreba po raziskovanju in izražanju. Načrtno spodbujanje pevskega in instrumentalnega ustvarjanja. Ustvarjanje v in ob glasbi.
  • · Glasbene didaktične igre. Elementi igre in razvrstitev v skupine glede na možnost doseganja ciljev. Pomen pri razvijanju glasbenih zmožnosti otroka.
  • · Glasbeni kotiček ter pomen spodbudnega glasbenega okolja.

Vokalno – instrumentalni praktikum

  • · Petje: razvijanje vokalne tehnike, eno- in večglasno petje, poustvarjalno petje in vrednotenje pevske literature in izvajanja.
  • · Kljunasta flavta: razvijanje tehnike igranja. Igranje v komorni zasedbi.
  • · Klavir: igranje kratkih karakternih skladb, ustvarjanje in izvajanje spremljav k peti pesmi.
  • · Orffovi inštrumenti: razvijanje tehnike igranja, komorno muziciranje.
  • · Improvizirana glasbila: opredelitev, izdelava in izvajanje.

Aktiven pristop do ustvarjanja novih glasbenih vsebin

  • · Motivično delo: ponavljanje, variiranje, kontrastiranje. Ustvarjanje in izvajanje uvoda in zaključka k ljudski in otroški pesmi.
  • · Spremljave na osnovi ostinata ter harmonskega sosledja in kadenc.
  • · Glasbena pravljica. Odnos med besedno in glasbeno vsebino. Namen glasbe v glasbeni pravljici. Oblikovanje in izvajanje glasbene pravljice.

 

Temeljni literatura in viri:

Osnovna literatura:

  • Borota, B. et al. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper, Pedagoška fakulteta Koper.
  • Borota, B. (2011). Poglavja iz teorije glasbe in oblikoslovja. Koper: Pedagoška fakulteta Koper.
  • Denac, O. (2010): Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora.
  • Voglar, M. (1989). Skladbe za male in velike instrumente. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Izbrane notne edicije (muzikalije) in zvočni posnetki.

Dopolnilna literatura:

  • Orff, C. (1985). Schulwerk. Music fur kinder. Mainz: Schott.
  • Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce (2001). Maribor: Založba Obzorja.
  • Voglar; M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Dodatna literatura:

  • Sicerl-Kafol, B. (2000). Celostna glasbena vzgoja. Srce-um-telo. Ljubljana: Debora.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študentje si na osnovi aktivnega sodelovanja in glasbenega izvajanja razvijajo glasbene spretnosti in sposobnosti, poglabljajo razumevanje glasbenega jezika s poudarkom na večglasju (sozvočja in kadence) in oblikoslovja. Poglabljajo tehniko petja in igranja na glasbila ter se urijo v skupinskem muziciranju. Poznajo raznovrstne glasbene dejavnosti in igre ter procesni vidik načrtovanja in izvajanja le-teh.

Splošne kompetence:

  • · poznavanje, avtonomno načrtovanje, izvajanje in evalviranje glasbenih dejavnosti;
  • · razumevanje in komuniciranje v glasbenem jeziku;
  • · vključevanje znanja, tehnologije in informacij pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja;
  • · razvijanje uporabe IKT.

Predmetnospecifične kompetence:

  • · razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti;
  • · razvijanje izvajalskih spretnosti in sodelovanja v glasbenih skupinah;
  • · ustvarjanje v glasbi, komuniciranje ter izražanje doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti;
  • · usposabljanje za načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v vrtcu;
  • · usposabljanje za samostojno pedagoško delo.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje:

  • · aktivno sodelujejo v glasbenih dejavnostih;
  • · poglabljajo razumevanje zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi;
  • · znajo oblikovati spremljave;
  • · znajo analizirati enostavne glasbene tekste in jih poustvariti;
  • · usposobljeni so za načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti petja, igranja, poslušanja, ustvarjanja ter glasnih didaktičnih iger.

Uporaba:

Študentje:

  • · k otroški in ljudski pesmi ustvarijo uvod, spremljavo in zaključek;
  • · ustvarjalno pristopijo k snovanju glasbenih vsebin in glasbene pravljice;
  • · uporabljajo sodobno tehnologijo;
  • · načrtujejo spodbudno okolje za otrokov glasbeni razvoj.

Refleksija:

Študentje:

  • · kritično osmišljajo izkušnje lastne glasbene dejavnosti in poklicnega razvoja;
  • · vrednotijo in kritično izbirajo glasbeno literaturo in zvočne posnetke.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, individualno učenje in poučevanje, sodelovalno učenje in poučevanje, glasbene delavnice, e-učenje in poučevanje, praktično izvajanje.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Sprotno opravljanje obveznosti (krajše pisne naloge). Pogoj za prijavo k izpitu je opravljen izpit Glasbeni jezik.

Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: praktikum (50% skupne ocene) in glasbene dejavnosti (50% skupne ocene). Oba kolokvija morata biti pozitivno ocenjena.

Pogoj za prijavo k izpitu je opravljen izpit Glasbeni jezik. Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: praktikum (50% skupne ocene) in glasbene dejavnosti (50% skupne ocene). Oba kolokvija morata biti pozitivno ocenjena.

 

Reference nosilca:

  1. BOROTA, Bogdana. Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, 2010, letn. 15, št. 2, str. 6-14. [COBISS.SI-ID 3871959]
  2. BOROTA, Bogdana. Računalniško okolje ter glasbeni čas v igri in slikovnem zapisu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2006, zv. 7, str. 83-104. [COBISS.SI-ID 2182103]
  3. BOROTA, Bogdana. The impact of learning in the innovative computer environment musical image format, rhythm on musical achievements. V: VALENČIČ ZULJAN, Milena (ur.), VOGRINC, Janez (ur.). Facilitating effective student learning through teacher research and innovation. Ljubljana: Faculty of Education, 2010, str. 349-374, ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 3625431]
  4. BOROTA, Bogdana, GERŠAK, Vesna, KOROŠEC, Helena, MAJARON, Edi. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta, 2006. 144 str., ilustr. ISBN 961-6528-50-5. ISBN 978-961-6528-50-4. [COBISS.SI-ID 228891904]
  5. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje glasbenega razvoja otrok v slovenskih vrtcih z vidika prostopa Reggio Emilia. V: DEVJAK, Tatjana (ur.), BATISTIČ-ZOREC, Marcela (ur.), VOGRINC, Janez (ur.), SKUBIC, Darija (ur.), BERČNIK, Sanja (ur.). Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce : podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010, str. 275-289, tabele.
  6. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje v funkciji spremljanja otrokovega glasbenega razvoja. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2009, zv. 12, str. 5-19, tabele. [COBISS.SI-ID 3559639]

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino