Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Zgodnje učenje družboslovja


Nosilci: izredni profesor dr. Pelc Stanko


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: ZGODNJE UČENJE DRUŽBOSLOVJA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število KT: 6
5. Učni jezik: slovenščina in angleščina

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni/izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:


Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

Število ur

Število KT

Izvaja

predavanja (P)

15

0,5

Učitelj

seminar (SE)

15

0,5

Učitelj /sodelavec

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

Integrirana praksa (IP)

15

0,5

sodelavec

Skupaj

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

število KT

priprava na izpit in izpit (PI)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

domače naloge (DN)

15

0,5

Nastop (NA)

15

0,5

seminarska naloga (SN)

15

0,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Pogoji: ustrezno obvladovanje temeljnih znanj sociologije, geografije in zgodovine na srednješolski ravni.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent/ka:
a. podrobneje spozna določene družboslovne vsebine, ki so del kurikuluma za vrtce in prvo triletje osnovne šole;
b. razvije razumevanje kako in zakaj ljudje in skupine živijo v skupnosti, vzpostavljajo stike z drugimi in z okoljem, v katerem živijo, upravljajo z viri in oblikujejo ustanove potrebne za delovanje družbene skupnosti;
c. se usposobi za pridobivanje in analiziranje potrebnih virov in gradiv za spoznavanje družbenega okolja in za ustrezno prenašanje spoznanj o družbi v pouk v najzgodnejšem otrokovem obdobju;
d. dogradi in oblikuje svoj vrednostni sistem v skladu z načeli enakopravnosti, sodelovanja, spoštovanja pravic posameznikov in družbenih skupin itn., na katerih so utemeljeni sodobni, demokratični družbeni sistemi.

b) Splošne kompetence:

a. Poznavanje in razumevanje sodobnih vzgojno-izobraževalnih konceptov za uvajanje otrok v družbeno okolje v predšolskem obdobju in ob vstopu v šolo.
b. Obvladovanje in uporaba teoretskih izhodišč in načel zgodnjega učenja in poučevanja družboslovnih vsebin na podlagi povezovanja in posredovanja znanj iz različnih družboslovnih in humanističnih ved.
c. Sposobnost načrtovanja in izvajanja kurikula za vrtce in prvo triletje osnovne šole.
d. Sposobnost kritične analize ustanov z vidika 'prikritega kurikula' v smislu prepoznavanja njihovih značilnosti, subjektivnih pojmovanj in ravnanj strokovnih delavcev in drugih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in kakovost življenja otrok.

c) Predmetnospecifične kompetence:

a. Poznavanje kurikularne opredelitve vsebin, metod ter pristopov, ki se nanašajo na zgodnje poučevanje družboslovja.
b. Poznavanje in razumevanje temeljnih vsebin družboslovja, ki so ključne za uspešno vključevanje otrok v družbo v predšolskem obdobju in na začetku osnovne šole.
c. Sposobnost načrtovanja in evalvacije vzgojnih dejavnosti in poučevanja družboslovnih vsebin, uvajanja skupinskega in razvojnoprocesnega dela na izbranih temah.
d. Sposobnost izvajanja problemskega učenja družboslovnih vsebin, učenja z raziskovanjem, reševanjem družbenih problemov itn.
e. Zmožnost spremljanja in vrednotenja lastnega vzgojnega dela v smislu (avto)refleksije z za to ustreznimi kvalitativnimi metodami.

17. Opis vsebine:

a. Splošne in posebne teorije zgodnjega poučevanja in učenja družboslovja.
b. Učna načrta: kurikulum za vrtce/družba in spoznavanje okolja. Analiza in vrednotenje na podlagi različnih kriterijev.
c. Učni cilji, vsebine, oblike, metode, tehnike - horizontalno ter vertikalno ob navedenih temah:

  • zavedanje samega sebe in spoznavanje bližnje okolice,
  • socializacija in socialne veščine,
  • razlike in različnost ter sobivanje z 'drugačnimi',
  • pomen pravil za življenje in sodelovanje z drugimi,
  • življenje ljudi v skupnosti, socialne spretnosti,
  • življenje ljudi v prostoru, orientacija v prostoru,
  • življenje ljudi v času, orinetacija v času,
  • prometna, okoljska, domovinsko-državljanska vzgoja, vzgoja za otrokove in človekove pravice.

d. Priprava na poučevanje družboslovnih vsebin in socialnih veščin v vrtcu in pri predmetu spoznavanje okolja v osnovni šoli.


18. Literatura:

a) Osnovna literatura:

  • Kurikulum za vrtce; http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf
  • Spoznavanje okolja; učni načrt, http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Spoznavanje_okolja_obvezni.pdf
  • Margan, U.: Moje pravice, tvoje pravice, najine pravice; tematski priročnik za učitelje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2000
  • McGraff, H., Francey, S.: Prijazni učenci prijazni razredi. Učenje socialnih veščin in samozaupanja v razredu. DZS, Ljubljana,1996
  • Židan, A.: Za kakovostnejša družboslovna znanja; didaktični in znanstveni prispevki. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2004
  • Marentič-Požarnik, B. (1998). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja, poučevanja za uspeh kurikularne prenove. Sodobna pedagogika, 49, 3, 244-261, in 49, 4, 360-370


b) Dopolnilna literatura:

  • Flere, S.: Sociološka metodologija : temelji družboslovnega raziskovanja. Pedagoška fakulteta, Maribor, 2000
  • Kroflič, R. (2002). Procesno-razvojni model kurikuluma za vrtce, V: R. Kroflič, Izbrani pedagoški spisi, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 205-214.
  • Marjanovič Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu. Ljubljana: Založba Obzorja (od str. 9 – 24). Bahovec Dolar, E., Bregar Golobič, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.


c) Dodatna literatura:

  • Cencič, M. (1999). »Raziskovalno poučevanje« mlajših otrok. V: C. Razdevšek Pučko, G. Smith. Izobraževanje učiteljev za prenovljeno šolo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
  • Turnšek, N. (2006). Zagotavljanje enakih možnosti in spoštovanje kulturnih pravic v vrtcih – raziskovanje stališč slovenskih in finskih vzgojiteljic. V: Sodobna pedagogika. 57 (123), 290– 308


19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:
Študent/ka:

  • pozna in razume različne teorije poučevanja in učenja družboslovja in išče povezave s prakso;
  • samostojno uporablja raziskovalne pristope in tehnike, ključne za obravnvo izbranega problema;
  • razume pomen proceduralnega in konceptualnga znanja pri družboslovju;
  • pozna različne taksonomije znanja in jih zna uporabljati pri določanju ravni družboslovnega znanja;
  • pozna kurikulum družboslovja, učne cilje, učne vsebine, učne siteme, metode, tehnike, učna gradiva;
  • je seznanjen/a z viri za didaktično pripravo poučevanja družboslovnih vsebin ter njihovo samostojno uporabo;
  • je usposobljen/a za vodenje pouka družboslovja ter analiziranje in ocenjevanje kakovosti vzgojno izobraževalnega dela;
  • pozna, razume in uporablja strokovno družboslovno in pedagoško terminologijo.


b) Uporaba:
Študent/ka:

  • izdeluje načrte za poučevanje, analizira učne načrte, učbenike in druga učila;
  • analizira in izdeluje študije primerov s področja poučevanja družboslovja,
  • argumentirano razpravlja o družboslovnih temah, vsebovanih v kurikulumu,
  • načrtuje in izvaja samoevalvacijske postopke.


c) Refleksija
Študent/ka:

  • sistematično in strokovno vrednoti svoje pedagoško-vzgojno delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok, pri čemer strokovno ravnanje utemeljuje na podlagi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki;
  • kritično vrednoti skladnost teoretičnih načel in izhodišč z njihovim uresničevanjem in sicer na podlagi razumevanja teoretskih pogledov.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • delo v skupini,
  • sodelovalno učenje,
  • izkustveno učenje,
  • e-učenje (samostojni študij e-gradiv, izdelava in oddaja kratkih nalog, reševanje kvizov, izmenjava mnenj v okviru tematskih forumov, sodelovanje skupin s pomočjo klepetalnic ipd.),
  • samostojni študij literature,
  • krajši (govorni) nastopi in predstavitve.


21. Uporabljani načini preverjanja znanja:
a. pregledni kviz v e-okolju 20% končne ocene
b. sodelovanje v forumih 10% končne ocene
c. sodelovanje pri skupinskih nalogah 10% končne ocene
d. izdelava individualnih nalog 30% končne ocene
e. ustni izpit ali krajša seminarska naloga z nastopom 30% končne ocene

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta
Ustrezno opremljena učilnica z računalnikom s povezavo na svetovni splet in projektorjem.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj/učiteljica,
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec/sodelavka


Evalvacija
25. Metode in oblike evalvacije
Sprotna evalvacija študentov: sprotne povratne informacije s predlogi za izboljšanje kakovosti študija.

Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino