Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Pedagoška psihologija


Nosilci: docent dr. Čotar Konrad Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Čotar Konrad
4. Število KT: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminarji (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

priprave na prakso (PP)

10

0,3

sodelavec

SKUPAJ

85

2,8

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

seminarska naloga (portfolio) (SN)

60

2

izpit in priprava nanj (PI)

45

1,5

nastop in pedagoška praksa (NA)

50

1,7

SKUPAJ

155

5,2

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Učni cilji:

  • Spoznavanje različnih področij pedagoške psihologije ter razumevanje in fleksibilna uporaba znanja in procesov pedagoške psihologije pri pedagoškem delu s predšolskimi otroki.
  • Spoznavanje učenja kot kompleksnega in kontinuiranega procesa ter značilnosti učenja predšolskih in mlajših šolskih otrok.
  • Usposabljanje za analizo in razumevanje lastnih pedagoških ravnanj s ciljem spodbujanja poklicne samopodobe in izboljšanja kakovosti lastne prakse.


b. Splošne kompetence:

  • prepoznavanje in upoštevanje razlik med otroki, njihove individualne potrebe in posebnosti;
  • razumevanje različnih psiholoških dejavnikov (kognitivnih in nekognitivnih), ki vplivajo na proces učenja;
  • motiviranje otrok, spodbujanje celostnega razvoja in skrb za razvoj pozitivne učne samopodobe;
  • razvijanje komunikacijskih spretnosti in razvijanje občutljivosti za dogajanje skupini;
  • oblikovanje ustreznih povratnih informacij otrokom o njihovem delu in dosežkih.


c. Predmetno specifične kompetence:

  • poznavanje različnih učnih srategij za uravnavanje lasnega učenja;
  • sodbujanje in razvijane različnih čustvenih spretnosti za kvalitetne medosebne odnose;
  • spoznavanje osnovnih elementov skupinske dinamike in različnih vidikov medosebnih konfliktov ter usposabljanje za njihovo učinkovito reševanje;
  • usposabljanje za učinkovito sodelovanje s sodelavci in starši (timsko delo);
  • spodbujanje kritičnega razmišljanja, jasnega izražanja mnenj, poslušanja in upoštevanja drugih;
  • poznavanje temeljnih značilnosti opisnega ocenjevanja in usposobljenost oblikovanja opisne ocene pri posameznih predmetih v prvem razredu osnovne šole;
  • pomen avtonomnosti, evavacije in (samo)refleksivnosti in prizadevanje za kakovost lastne pedagoške prakse.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

Pedagoška psihologija.

  • vloga in cilji pedagoške psihologije v izobraževanju vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok;
  • pedagoško psihološka metodologija.


Učenje.

  • Opredelitve in pojmovanja učenja. Transfer pri učenju. Pomnjenje in pozabljanje. Zorenje in učenje.
  • Dejavniki uspešnega učenja. Učenje učenja, učne navade, učni stili. Neposredni in posredni dejavniki učne uspešnosti.
  • Značilnosti zgodnjega učenja. Vzgojno izobraževalna stališča in poučevanje predšolskih in mlajših šolskih otrok.


Motivacija in učenje.

  • Notranja in zunanja motivacija. Razvijanje notranje motivacije v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.
  • Vpliv samopodobe na motivacijo za učenje.


Individualne razlike pri učenju.

  • Sposobnosti. Različna pojmovanja.. Sposobnosti, učenje in učna uspešnost.
  • Ustvarjalnost in učenje. Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja.
  • Nadarjenost. Ugotavljanje in spodbujanje nadarjenih otrok doma, v vrtcu in v šoli.
  • Razvoj čustvenih spretnosti in učenje.
  • Stres, utrujenost in sproščanje.


Komunikacija in interakcija v vrtcu.

  • Osnove pedagoško psihološke komunikologije. Besedna in nebesedna komunikacija.
  • Skupinska dinamika. Klima v skupini. Reševanje konfliktov v pedagoški situaciji.
  • Sodelovanje med vzgojiteljicami/vzgojitelji v vrtcu ter med vzgojiteljico/vzgojiteljem in učiteljico/učiteljem v 1. razredu osnovne šole (timsko delo). Vzgojiteljica/vzgojitelj v devetletki - utemeljitve. Psihološke razsežnosti dela v prvem razredu.
  • Sodelovanje s starši.
  • Opisno ocenjevanje.
  • Spremljanje in ocenjevanje otrokovega napredka v osnovni šoli. Vzgojiteljičina/vzgojiteljeva opravila pri opisnem ocenjevanju.


18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

  • Pečjak, S., Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.
  • Juriševič, M. (1999). Spodbujajmo razvoj zdrave otrokove samopodobe na začetku šolanja. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
  • Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
  • Razdevšek-Pučko, C. (1999). Opisno ocenjevanje. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
  • Rose, C., Goll, L. (1993). Umetnost učenja. Ljubljana: Tangram.


b) Dodatna literatura:

  • Russel, P. (1986). Knjiga o možganih. Ljubljana: DZS.
  • Buzan, T., Israel, L. (1993). Moč možganov za otroke. Ljubljana: Artur.
  • Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: DZS.
  • Gordon, T. (1989). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
  • Gordon, T., Uranjek, A. (1989). Družinski pogovori. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
  • Lipičnik-Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz. (str. 49-115).
  • Marentič-Požarnik, B., Magajna, L. in Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti; stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.


c) Dopolnilna literatura:

  • Domače in tuje strokovne revije s področja psihologije, pedagogike ter vzgoje in izobraževanja (Psihološka obzorja, Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje, Educa,…).


19. Predvideni študijski dosežki:*

a) Znanje in razumevanje:

  • pozna in razume psihološke zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa in potrebe otrok;
  • pozna in razume kompleksno interakcijsko delovanje dejavnikov učenja in značilnosti učenja v zgodnjem otroštvu;
  • pozna načela učinkovite komunikacije, značilnosti skupinskega in timskega dela;
  • pozna temeljne značilnosti in načela opisnega ocenjevanja znanja.


b. Uporaba:

  • zna motivirati otroke, jih usmerjati in razvijati radovednost na različnih področjih udejstvovanja;
  • je uspodobljen za učinkovito delovanje v skupini in reševanje konfliktov;
  • zavzema se za učinkovito sodelovanje s starši in sodelavci ;
  • zna oblikovati povratno informacijo o otrokovem dosežku in napredku ter oblikovati opisno oceno pri posameznih predmetih (področjih) na razredni stopnji;
  • zna oblikovati portfolijo za namene spremljanja latnega profesionalnega razvoja.


c. Refleksija:

  • ozavešča lastna pedagoška ravnanja;
  • kritično ovrednoti različne (lastne in opazovane) pedagoške izkušnje;
  • spremlja in reflektira aktualno pedagoško problematiko.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

  • predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, primeri iz prakse),
  • laboratorijske vaje so interaktivne narave, temeljijo na izkustvenih metodah učenja (analiza izkušenj, opazovanje, igra vlog, timsko delo in sodelovalno učenje, samoevalvacija, refleksija).
  • seminarske vaje, v vsebinski povezavi s pedagoško prakso (refleksija učnih izkušenj s prakse, projektno delo, timsko delo, metode kritičnega mišljenja,
  • konzultacije ,
  • izdelava portfolija,
  • praktično - pedagoško usposabljanje v vrtcu v obliki hospitacij, integrirane prakse, pedagoške prakse.


21. Uporabljeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja:

  • portfolijo, ki predstavlja mapo vseh izdelkov in dosežkov, nastalih v teku študija predmeta – seminarska naloga, poročila laboratorijskih vaj in integrirane prakse;
  • refleksije (30%);
  • pisni izpit (50%);
  • ustni zagovor (20%).


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:
Za predavanja, seminarske vaje in laboratorijske vaje je potrebna standardna učilnica z IKT opremo. Integrirana praksa se izvaja v obliki aktivne udeležbe študentov v vrtcu, pedagoška praksa se izvaja v strnjeni obliki v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole,.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:
Nosilec predmeta je habilitirani učitelj za predmet pedagoška psihologija. Pri laboratorijskih in seminarskih vajah sodelujejo tudi sodelavci za področje pedagoška psihologija. Pri hospitacijah v okviru pedagoške prakse in integrirane prakse v vrtcu in drugih ustanovah sodelujejo mentorji vzgojitelji in drugi strokovnjaki.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije:
Sprotne evalvacije študentov in samoevalvacija.


Učni načrt pripravila: asist. mag. Petra Dolenc

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino