Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Jezikovne dejavnosti v vrtcu


Nosilci: docent dr. Baloh Barbara


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: JEZIKOVNE DEJAVNOSTI V VRTCU
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Barbara Baloh

4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: tretji
10. Semester: peti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanje (P)

30

1

učitelj

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

Integrirana praksa (IP)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

krajši pisni izdelki (KPI)

15

0,5

Študij literature (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Opravljena izpita iz predmeta Zgodnje poučevanje slovenščine in Slovenski jezik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Zgodnje učenje jezika v vrtcu je vsebinsko, metodično, in ob oblikah študijskega programa ter s samoizobraževanjem usmerjeno v usposabljanje študentov za receptivno in produktivno rabo jezika, samoocenjevanje in refleksijo o učenju jezika ter razvijanje metakognitivnih sposobnosti razvijanja vseh štirih sporočanjskih spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje).
Študent(-ka) nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v vrtcu in v 1. razredu devetletne osnovne šole;
Nadgrajuje spoznavanje vloge vzgojitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu;
Razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo;
Na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

b) Splošne kompetence:
Študent(ka):

  • Nadgrajuje strokovno znanje in spretnosti s področja metodike jezikovne vzgoje, ki mu(ji) bodo omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju v maternem jeziku ter oplemenitile strokovno delo.
  • Širi splošno razgledanost ter kritično presoja pridobljene informacije.
  • Se sooča z jezikovno in kulturno raznolikim življenjskim okoljem, pri čemer razvija pozitiven, strpen odnos do različnosti, poglablja razumevanje lastnega jezika in kulture ter pridobiva čustvene, moralne in etične vrednote.
  • Razvija sposobnost za samostojno učenje, samorefleksijo in odgovornost za lastno učenje in delo.
  • Se seznanjanja z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter z najpomembnejšimi metodami in učnimi tehnikami ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
  • S pridobivanjem informacij se usposablja za uporabo različnih pisnih virov (učbeniki, priročniki, slovarji) in razvija informacijsko pismenost (internet, slovarji in priročniki na CD-ROM-ih).


c) Predmetnospecifične kompetence:

  • Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja zgodnjega poučevanja slovenščine v vrtcu ter pridobitev praktičnih znanj za zgodnje učenje in poučevanje slovenščine.
  • Spoznavanje vloge odraslih v otrokovem govornem razvoju oz. pomen interakcije med otrokom in odraslim.
  • Spoznavanje procesa usvajanja glasovnega sistema jezika pri otroku, razvoj otrokove besedne (poimenovalne) ter slovnične zmožnosti, zmožnosti tvorjenja besedila ter pragmatične zmožnosti.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Študent(ka) pridobiva/poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti in teoretičnih predpostavk:

  • Govorni in kognitivni razvoj predšolskega otroka.
  • Načini razvijanja sporazumevalne zmožnosti otrok, s posebnim poudarkom na metodah pripovedovanja in opisovanja.
  • Načini razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu.
  • Načini razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.
  • Načini razvijanja spoznavne zmožnosti o jeziku pri otrocih v vrtcu.
  • Načini preverjanja sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu in oblikovanje otrokovega portfolija.
  • Vzgojiteljeva in otrokova vprašanja, spraševalne strategije.
  • Retorika (nastanek in razvoj). Retorika na Slovenskem. Razvijanje vzgojiteljevih retoričnih spretnosti.
  • Medkulturna jezikovna vzgoja; slovenščina kot državni in uradni jezik (vloga italijanščine in madžarščine na dvojezičnih področjih); materni jezik, drugi jezik oz. jezik okolja in tuji jezik); govorni položaj (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni); knjižna zvrst oz. neknjižne zvrsti.Igra, igra vlog, didaktična igra in igrača in njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.
  • Pisanje priprav za dejavnosti s področja jezika.
  • Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.



18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

  • 1. Marjanovič Umek, L. (1990): Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • 2. Kranjc, S.; Marjanovič Umek, L.; Fekonja, U.: Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja, Jezik in slovstvo, Letnik XLVIII, sept. – okt. 2003, št.5.
  • 3. Grginič, M., (2005). Porajajoča se pismenost. Trzin, Izolit.
  • 4. Medved Udovič, V. (2005): Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti. Sodobna pedagogika: letn. 56, posebna izdaja, str. 80-95.
  • 5. Baloh, B. (2004): Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri. Ann, Ser. hist. sociol., let. 14, št. 2, str. 337-342.


b) Dopolnilna literatura:

  • 1. Engel, S. (2000): The stories children tell. Making sense of narratives of childhood. United states of America: W. H. Freeman and Company.
  • 2. Beseghi, E. (ur.) (1985): La narrazione. Fare scuola. Quaderni di cultura didattica. Firenze: La Nuova Italia Editrice, Scandicci.
  • 3. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur). (2001). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • 4. Baloh, B. (2005): Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., letn. 56, posebna izd., str. 160-173.
  • 5. Newton Casson, Herbert (1995). Umetnost govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.


c) Dodatna literatura:

  • 1. Kranjc, S. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
  • 2. Marjanovič Umek, L. (odgovorna nosilka) (2003): Učinki uvajanja Kurikuluma za vrtce na področju komunikacije in socioemocionalnega razvoja otrok. Evalvacijska študija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo RS.
  • 3. Prebeg Vilke, M. (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana: Sanjska Knjiga.
  • 4. Titone, R. (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Roma: Armando editore.


19. Predvideni študijski dosežki:

a) Znanje in razumevanje:
Študent(ka) se seznani z govornim in kognitivnim jezikovnim razvojem otrok v vrtcu, spozna metode za razvijanje opisovanja in pripovedovanja otrok v vrtcu, načini razvijanje poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu, načine razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.
Pridobi temeljna znanja s področja retorike in razvijanja vzgojiteljevih retoričnih spretnosti. Se seznani z medkulturno jezikovno vzgojo, s slovenščino na dvojezičnem območju in s slovenščino v večkulturnem okolju, s položajem jezika (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni) s knjižnimi oz. neknjižnimi zvrstmi jezika.Se seznani z otrokovo igro, za različnimi vrstami didaktičnih igrač in zna opisati ter pojasniti njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.

b) Uporaba:
Vsebine prenese v praktično delo v skupini otrok. Napiše pripravo za dejavnosti s področja jezika.
Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza lasten nastop in učno pripravo ter nastope in učne priprave drugih.

c) Refleksija:
S pridobljenim znanjem o metodah, tehnikah in strategijah jezikovnega znanja študent(ka) analizira in preoblikuje že znane možnosti razvijanja in vrednotenja jezikovnega znanja.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Razlaga.
Razgovor/diskusija/debata.
Proučevanje primera/samostojna analiza.
Seminarji.
Projektno delo.
Individualni študij predpisane literature.
Individualna in/ali skupinska izdelava seminarja.
Individualne in skupinske konzultacije.
Individualna evalvacija in refleksija lastnega dela.
Izdelava portfolija.

21. Načini preverjanja znanja:
Prisotnost pri LV (80%), opravljena in predstavljena mini nastop ter nastop v neposredni pedagoški praksi in napisana refleksija o lastnem delu je pogoj za opravljanje pisnega/ustnega izpita.
Pisni/ustni izpit (60% ocene),
Mini nastop: pisna priprava, predstavitev pred študenti in pisna refleksija (10% ocene),
Nastop v okviru integrirane prakse in pisna refleksija svojega nastopa ter nastopa sošolcev (20% ocene)
Seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (10% ocene),
Ocene pisnega/ustnega izpita: pozitivno (6) do odlično (10).
Ocene nastopov v neposredni pedagoški praksi: pozitivno (6) do odlično (10)
Ocene seminarjev: pozitivno (6) do odlično (10)

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Standardna predavalnica z AV opremo in računalnikom za laboratorijske vaje, integrirana praksa pa se izvaja v neposrednem pedagoškem procesu.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta, anketiranje študentov ob zaključku izvedbe, razgovori študentov z izvajalci predmeta, evalvacija na ravni zavoda, analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.

Učni načrt pripravila: asist. mag. Barbara Baloh

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino