Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Zgodnje učenje matematike


Nosilci: izredni profesor dr. Felda Darjo


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: ZGODNJE UČENJE MATEMATIKE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Darjo Felda
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: tretji
10. Semester: peti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

integrirana praksa (IP)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Za razumevanje vsebin predmeta in uspešno pripravo na kasnejše samostojno delo z otroki, zlasti v smislu razvijanja prvih matematičnih pojmov in konceptov ter logično-matematičnega mišljenja, mora študent imeti usvojeno znanje elementarne matematike, ki ga je absolviral do zaključka srednje šole. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije in predšolske pedagogike.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent:

  • poglobi in razširi že pridobljena znanja in sposobnosti za razvijanje otrokovega logično-matematičnega mišljenja in spretnosti,
  • pozna matematične vsebine, ki so primerne za predšolskega otroka,
  • pozna načine, kako preko igre otroku približati matematične vsebine,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji,
  • samostojno uporablja študijsko literaturo,
  • prenaša pridobljene zmožnosti v prakso.


b) Splošne kompetence:

  • učinkovito komunicira z učenci, razvija pozitivno skupinsko ozračje ter dobre odnose z učenci in med njimi samimi,
  • pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti upošteva razvojne značilnosti in individualne posebnosti otrok ter zakonitosti in dejavnike uspešnega usvajanja konceptov,
  • vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
  • je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
  • izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.


c) Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

  • suvereno pomaga otroku pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
  • otroka uvaja v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
  • spodbuja otroka k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
  • pomaga otroku pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
  • razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira otroka k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
  • preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

  • oblikovanje matematičnih pojmov, teoretični koncepti,
  • logika in množice: opazovanje, razvrščanje, urejanje, vzorci, relacije, preprosti prikazi, razlage,
  • problemi in problemske situacije: matematika iz otrokovega vsakdana,
  • aritmetika: začetni koncept števila, preproste računske operacije,
  • geometrija: oblike, preproste transformacije (simetrija),
  • merjenje: dolžina, ploščina, prostornina, masa, čas, denar,
  • obdelava podatkov,
  • orientacija v prostoru,
  • integracija matematike z drugimi vsebinami,
  • vloga jezika pri matematiki, postavljanje vprašanj,
  • načrtovanje matematičnih dejavnosti za otroke.


18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

  • Labinowicz, E. (1980). Izvirni Piaget: mišljenje – učenje – poučevanje. Ljubljana: DZS.
  • Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2006). Igraje in zares v svet matematičnih čudes - učbenik z elementi delovnega zvezka za matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
  • Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih čudes. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
  • Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika. Ljubljana: DZS.
  • Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika, priročnik za vzgojitelja. Ljubljana: DZS.


b) Dopolnilna literatura*:

  • Meadows, S. (1993). The Child as Thinker: The Development and Acquisition of Cognition in Childhood. London: Routledge.
  • Skemp, R. R. (1986). The Psychology of Learning Mathematics. Penguin Books.
  • Dickson, L., Brown, M., Gibson, O. (1991). Children Learning Mathematics: A Teacher's Guide to Recent Research. Cassell Education.
  • Thyer, D., Maggs, J. (1992). Teaching Mathematics to Young Children. Cassell Education.
  • Revija Matematika v šoli, Zavod RS za šolstvo.


c) Dodatna literatura*:

  • Kamenov, E. (1989). Intelektualno vaspitanje kroz igru. Beograd: Zavod za učbenike i nastavna sredstva.
  • Motik, D. (1992). Ustvarjamo in bogatimo se ob igri. Ljubljana: ZRSŠ.


19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • pozna matematične vsebine, ki so primerne za predšolskega otroka,
  • ima pridobljene teoretične osnove in pozna praktične rešitve pri razvijanju začetnih matematičnih pojmov, mišljenja in jezika,
  • pozna primerne metode dela, ki jih bo izbral na osnovi opazovanja otroka in sledenja otrokovega razvoja,
  • se zna natančno izražati in uporabljati osnovne elemente matematičnega jezika,
  • ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.


b) Uporaba:*
Študent:

  • je sposoben razvijati otrokovo logično-matematično mišljenje in spretnosti,
  • preko igre otroku približa matematične vsebine ter otrokove neposredne izkušnje pretvori v matematične koncepte,
  • pri izgradnji matematičnega mišljenja, pojmov in strategij reševanja matematičnih problemov upošteva različnost otrok,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji.


c) Refleksija:*

  • s pomočjo znanja, ki ga pridobi pri predmetu, študent kritično vrednoti svoje delo z otroki in ga sproti izboljšuje,
  • študent pri predmetu dodatno razvije logično-matematično mišljenje in sposobnost opazovanja, ocenjevanja, abstrakcije in generalizacije, s čimer utrdi temelje za premišljeno ustvarjalno delo z otroki.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje, seminarji, praktično delo v VIZ (vrtec, šola)

21. Načini preverjanja znanja:

  • seminarske naloge,
  • nastop v vrtcu oziroma v 1. razredu osnovne šole v okviru integrirane prakse,
  • izpit.


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; didaktični material, ki ga bodo študenti uporabljali pri svojem bodočem delu, študijska literatura, mreža hospitacijskih vrtcev in šol (1. razred osnovne šole) z mentorji oziroma mentoricami.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec,

oba habilitirana s področja didaktike matematike, ter mentor na hospitacijskem VIZ (vrtec, šola).

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.

  • študentska anketa,
  • pogovor s študenti.


Učni načrt pripravila: viš. pred. mag. Darjo Felda, prof. dr. Mara Cotič

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino