Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Plesno gledališče


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: PLESNO GLEDALIŠČE
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: Vesna Geršak, pred.
4. Število ECTS: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

Seminarske vaje (SV)

60

2

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

Projektna naloga (PN)

45

1,5

Študij literature in drugih virov (ŠL)

15

0,5

Priprave na izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik, opravljen predmet Plesno izražanje.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent/-ka poglablja znanje plesnega področja pri predšolskih otrocih in pri otrocih v 1. razredu osnovne šole ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo z otroki na področju plesnega izražanja.

b) Splošne kompetence:
1. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
2. Sposobnost za sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.
3. Upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki.
4. Nudenje čustvene varnosti otrokom ter občutljivost in odprtost za ljudi.
5. Sposobnost za sodelovalno/timsko delo.

Predmetnospecifične kompetence:
1. Poglabljanje znanja plesne vzgoje predšolskih otrok in učencev 1. razreda devetletne osnovne šole.
2. Razumevanje celostnih pristopov poučevanja in učenja ter interdisciplinarno povezovanje.
3. Negovanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije in interesov, širjenje interesov ter spodbujanje aktivnega in socialnega učenja skozi plesne dejavnosti.
4. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami na plesnem področju.
5. Sodelovanje s sodelavci v vrtcu, starši in strokovnjaki zunaj vrtca pri organizaciji in izvedbi plesnih dejavnosti in projektov.
6. Usposobljenost za vodenje plesne interesne dejavnosti v vrtcu in šoli.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • Plesno gradivo za predšolske otroke in učence 1. razreda devetletne osnovne šole: različne zvrsti plesa, klasične in sodobne plesne tehnike, mejne gibno-plesne zvrsti, otroški plesi, rajalne igre, tehnike sproščanja.
  • Plesno ustvarjanje: sestavine in načela plesnega komponiranja, ustvarjalne povezave plesa z drugimi vzgojnimi področji.
  • Plesna umetnost v svetu in pri nas.
  • Vključevanje ustvarjalnega giba kot izrazne oblike v vzgojno-izobraževalni proces: Labanova teorija človekovega gibanja, konvergentna pedagogika, joga in psihofizične sprostitvene tehnike, masaža, prvine plesne terapije, skupinsko plesno ustvarjanje in neverbalna komunikacija, skupinska dinamika, govorica telesa, ples in kreativna vizualizacija.
  • Ustvarjalni gib kot sestavina celostne metode učenja in poučevanja: celostno učenje, celostna komunikacija, povezanost telesnosti in duševnosti, celovitost igre, giba, ustvarjanja in učenja.
  • Ustvarjalni gib kot sestavina vzgoje za nenasilje: socialno učenje in mirovna vzgoja.
  • Plesno izražanje za otroke posebnimi potrebami – plesna terapija.
  • Organizacijske oblike plesnih dejavnosti predšolskih otrok in otrok 1. razreda devetletne osnovne šole, sodelovanje vzgojiteljev na področju plesnega izražanja s strokovnjaki iz drugih področij in s starši.
  • Plesna vzgoja kot interesna dejavnost.


18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
  • Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib-tretja razsežnost pouka. Ljubljana:Znanstveno in publicistično središče, Zbirka ALFA.
  • Menih, K., Srebot, R. (1996). Potovanje v tišino. Sprostitvena vzgoja za otroke. Ljubljana: DZS.
  • Vogelnik, M. (1993). Ustvarjalni gib. Plesno-gledališki priročnik. Interaktivne gibalne igre. Ljubljana: ZKOS.


Dopolnilna literatura:

  • Griss, S. (1998). Minds in motion. A kinesthetic approach to teaching elementary curriculum. London: -Heinemann-Boynton/Cook.
  • Lowden, M. (1995). Dancing to learn. London: The Falmer Press.
  • Payne, H. (2002). Creative movement and dance in groupwork.Oxon: Winslow Press Ltd.
  • Vogelnik, M. (1993). Ustvarjalni gib. Plesno-gledališki priročnik. Interaktivne gibalne igre. Ljubljana: ZKOS.


Dodatna literatura:

  • Wambach, M., Wambach, B. (1999). Drugačna šola. Konvergentna pedagogika v osnovni šoli. Igra vlog, str.36-38. Ljubljana: DZS.
  • Tubbs S. (2002): Creative relaxation in grouwork. Oxon:Speechmark Ltd.
  • internetne strani, videoposnetki



19. Predvideni študijski dosežki:*
Znanje in razumevanje:
Študent/-ka poglobljeno:

  • Pozna in razume celostne pristope poučevanja in učenja s plesno gibalno umetnostjo in skozi umetnost.
  • Pozna pomen teh oblik ustvarjanja za otrokov čustveni, socialni, psihomotorični in kognitivni razvoj, za motivacijo otrok, za socializacijo in kreativnost.
  • Pozna vsebine, metode in oblike izražanja za otroke s posebnimi potrebami.
  • Skozi lastno plesno ustvarjanje razvija svojo ustvarjalnost in samopodobo.


Uporaba:
Študent/-ka:

  • Zna vključiti plesno igro in izražanje z gibanjem v skupinsko situacijo ter izvesti zaposlitve in učne vsebine na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih.
  • Poustvari nove plesne vsebine.
  • S srečanji z umetniškimi deli razvija razumevanje različnih umetniških izrazov.
  • Pridobiva socialne spretnosti, uporablja domačo in tujo literaturo in druge vire, rešuje probleme, dela v timu.


Refleksija:
Študent/-ka:

  • Reflektira lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi.
  • Kritično vrednoti umetniške vsebine z vidika kvalitete in potreb otroka.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Vaje in predavanja: delo v obliki delavnic, igre vlog, sodelovalno učenje/ poučevanje, aktivno poučevanje, aktivna udeležba študentov, izkustveno učenje, projektna naloga, individualne naloge.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • Načrtovanje, izvedba in evalvacija timskega projekta v povezavi s kurikularnimi cilji v vrtcu oz. 1.r. devetletne OŠ.
  • Izpit


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Avdio in video oprema ter ostala sodobna tehnologija.
Po en armafleks na 2 študenta.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran asistent


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija in evalvacija s strani študentov.



Učni načrt pripravili: pred. Gordana Schmidt, asist. Vesna Gersak

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino