Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Vzgojitelj/učitelj kot profesionalec


Nosilci: redni profesor dr. Lepičnik Vodopivec Jurka


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: VZGOJITELJ/UČITELJ KOT PROFESIONALEC
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6
5. Učni jezik: slovenski (lahko tudi angleški)

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

30

1

učitelj

Seminarske vaje (SV)

45

1,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

število KT

seminarska naloga (SN)

60

2

Študij literature (ŠL)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Teorija vzgoje ali Teorija vzgoje s predšolsko pedagogiko, Didaktika
  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:

  • Študent/-ka spoznava svoj bodoči poklic in potrebo po vseživljenjskem učenju ter odzivanju na spremembe


Splošne kompetence:

  • Študent/-ka spozna delo v tandemu in sodelovalno/timsko delo
  • Študent/-ka spozna različna profesionalna partnerstva in njihov vpliv na profesionalni razvoj posameznika
  • Študent/-ka razvija avtonomnost, (samo)kritičnost, refleksivnost, sposobnost za evalviranje in samoevalvacijo
  • Študent/-ka spozna pojem kakovosti v vzgoji in izobraževanju in njegovo družbeno pogojenost
  • Študentka spozna mehanizme za ugotavljanje kakovosti, razvijanje in spreminjanje kakovosti ter zagotavljanje kakovosti
  • Študent/-ka razvija iniciativnost/ambicioznost kot vrednoto osebnega in profesionalnega napredovanja, učenja, stalnega izpopolnjevanja
  • Študent/-ka spozna in razume insstitucionalne okvire dela
  • Študent/-ka razvije bčutljivost za profesionalno-etična vprašanja


Predmetnospecifične kompetence:

  • Študent/-ka razvija potrebe po stalni refleksiji lastnega dela
  • Študent/-ka razvija potrebe po napredovanju in spreminjanju kakovosti svojega dela
  • Študent/-ka spoznava različne možnosti za profesionalni razvoj


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • Kaj je profesionalnost
  • Dimenzije, ki določajo profesionalni nivo poklica vzgojitelja/učitelja in njihove značilnosti
  • Vzgojitelj/učitelj v vrtcu/šoli nekoč in danes- vloge
  • Vseživljenjsko učenje nujnost sodobnega vzgojitelja/učitelja
  • Pripravljenost na spremembe in stalne izzive
  • Dejavniki učinkovitega in uspešnega profesionalnega razvoja(individualizacija, refleksija, sodelovanje, samoocenjevanje in samo-usposabljanje, vidnost subjektivnih teorij, raznolikost vsebine in tipologije znaj, spodbudno vodenje, kultura kolegialnosti, participativnosti in avtonomnosti, upoštevanje značilnosti učenja odraslih)
  • Evalvacija v funkciji priznanja in profesionalnega razvoja
  • Vrste evalvacije vzgojitelja/učitelja (zunanja, sumativna in formativna evalvacija )
  • Faze profesionalnega razvoja
  • Profesionalna partnerstva (delo v tandemu, mentorstvo, timsko delo, mreže, sodelovanje z zunanjimi institucijami)
  • Pregled pravic in dolžnosti vzgojitelja/učitelja
  • Usposabljanje vzgojiteljev/učiteljev
  • Zakonodaja na področju PV in OŠ


18. Literatura:
Osnovna:

  • Marentič Požarnik, B. (2000): Profesionalizacija izobraževanja učiteljev –nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, letnik XXXI, št. 4, str. 4 - 11.
  • Razdevšek Pučko, C. (2004): Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in jutrišnja) šola? Sodobna pedagogika, ZDPDS, 55 (121), str. 52 - 74.
  • Skupina avtorjev (2006): Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales
  • Valenčič Zuljan, M. (2001): Modeli in načela učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 52 (2), str. 122 - 141.
  • Vonta, T. (2005): Profesionalni razvoj vzgojiteljice v funkciji njene avtonomnosti. V: Malej, Ronald (ur.). Strokovna avtonomija vzgojitelja: zbornik. Ljubljana: Skupnost vrtcev Slovenije, str. 13 - 31.


Priporočena literatura:

  • Marentič Požarnik, B. (1989): Usposabljanje, prikrojeno učiteljem mentorjem. Vzgoja in izobraževanje, let. 20, št. 3. 16- 22.
  • Marentič Požarnik, B. (2000). Profesionalizacija izobraževanja učiteljev - nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, lt. 31, št. 4. 4-11.
  • Marentič Požarnik, B. (2005). Seminarji za mentorje kot priložnost za poglabljanje kompetenc, refleksije in partnerskega sodelovanja s fakultetnimi učitelji - perspektiva izvajalke. V: Partnerstvo in mentorstvo v izobraževanju učiteljev, Program konference, Povzetki, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
  • Rutar, S. (2005): Pot do zagotavljanja kakovostne prakse. V: Razvijanje sodelovalnega modela v izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
  • Bizjak, C. (2004): Organizacija pripravništva na šoli. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
  • Kamenšek, M. (2004): Kritična analiza sistema pripravništva v vzgoji in izobraževanju v RS kot sestavine dela s človeškimi viri. Magistrska naloga. Koper, UP FM.
  • Kobolt, A. (2000): Supervizija. Proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.
  • Marentič Požarnik, B. (1997): Pripravništvo učiteljev po novem – po nepotrebnem zapravljena priložnost? V: Vzgoja in izobraževanja, 28.18 – 20.
  • Marentič Požarnik, B. (2004): Kaj se je dogajalo z učiteljevo strokovno avtonomijo v desetih letih šolske prenove. V: Sodobna pedagogika, 55, posebna izdaja. 34 – 50.
  • Portfolia udeležencev projekta Partnerstvo fakultet in šol v letih 2004 in 2005. (2005) (neobjavljeno).
  • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Uradni list RS, št. 12/96, 79/2003.
  • Zelena knjiga o izobraževanju učiteljev v Evropi (2001). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
  • Žorga, S. (2002): Supervizija študentov in pripravnikov. V: Žorga, S. (ured.), Modeli in oblike supervizije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 227 – 248.
  • Skupina avtorjev (2005): ISSA Pedagogical Standards for Preschool and Primary Grades, ISSA, Niderland.
  • Šteh, B., Zuljan, M. (1994). Namen šolske prenove in avtonomija iz perspektive učiteljev. Sodobna pedagogika, Ljubljana, 55 (121), posebna izdaja, str. 102 - 117.


19. Predvideni študijski dosežki:*
Znanje in razumevanje:

  • Študent/-ka pozna svoj poklic, njegovo družbeno pogojenost in poslanstvo
  • Študent/-ka pozna ključne dimenzije in dejavnike uspešnega profesionalnega razvoja in razume potrebo po vseživljenjskem učenju in spreminjanju
  • Študent/-ka pozna načine evalvacije svojega dela
  • Študent/-ka pozna različne oblike strokovnega in profesionalnega povezovanja s ciljem profesionalnega razvoja
  • Študent/-ka spozna pravice in odgovornosti v svojem poklicu


Uporaba:

  • Študent/-ka bo sposobna načrtovati cilje svojega profesionalnega razvoja
  • Študent/-ka bo pripravljena na izzive stalnih sprememb v neposredni praksi
  • Študent/-ka bo znal delovati v kooperativnih skupinah oziroma timih v skladu z vlogo posameznika v timu ter cilji skupine.
  • Študent/-ka bo znal identificirati svoje cilje profesionalnega razvoja in cilje institucije ter jih povezati


Refleksija:

  • Študent/-ka bo sposobna kritično ovrednotiti svojo profesionalno usposobljenost
  • Študent/-ka bo sposoben razmišljati o poslanstvu v njegovem poklicu in ga ovrednotiti na mikro in makro nivoju


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo paru, malih skupinah, individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje (RWCT).

21. Načini preverjanja znanja:
Študent pripravi in predstavi seminarsko nalogo. Pozitivna ocena seminarske naloge in njene predstavitve se šteje kot opravljen pogoj.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
LCD projektor, tabla, pisala, flip cahrt papir, škarje, post-it, lepilo

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi treh virov

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov..Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza portfolijev, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije pa bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.



Učni načrt pripravila: doc. dr. Tatjana Vonta

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino