Predšolska vzgoja - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Učenje za različnost in socialno pravičnost


Nosilci: izredni profesor dr. Rutar Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: UČENJE ZA RAZLIČNOST IN SOCIALNO PRAVIČNOST
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski (lahko tudi angleški)

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: Izbirni
9. Letnik študija: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminarske vaje (SV)

45

1,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

Seminarska naloga (portfolio) (SN)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
? Teorija vzgoje, Predšolska pedagogika, Razvojna psihologija

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:

  • Študent/ka razume družbeno pogojenost ohranjanja socialne neenakosti in izključevanja
  • Študent/ka razume delovanje principov moči pri oblikovanju in ohranjanju družbene neenakosti
  • Študent/ka razvija sposobnost kritičnega prepoznavanja diskriminatornih stališč, sporočil in vedenj


Splošne kompetence:

  • Sposobnost za sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.
  • Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
  • Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, občutljivost za profesionalno-etična vprašanja.
  • Prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju ...) pri vzgojnem delu.
  • Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju).


Predmetnospecifične kompetence*:

  • Študent/ka razvija sposobnost prepoznavanja diskriminatornih stališč, sporočil in vedenj v družbi
  • Študent/ka razvija sposobnost prepoznavanja diskriminatornih stališč, sporočil in vedenj v vzgojno izobraževalnem procesu
  • Študent/ka spoznava mehanizme in pristope za zagotavljanje socialno inkluzivnega okolja
  • Študent/ka razume transformacijo nivojev delovanja za zagotavljanje aktivne socialne inkluzije

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

  • ? Cilji in načela oblikovanja multikulturnega in socialno pravičnega kurikula
  • ? Razvoj demokratičnih principov in spodbujanje kulturnega pluralizma
  • ? Definiranje multikulturnega in multijezikovnega izobraževanja, v kontekstu na otroka osredinjene vzgoje in izobraževanja
  • ? Vodila in strategije razvojno, individualno in kulturno primernega spremljanja otrokovega razvoja in učenja
  • Družbena pogojenost raznolikosti in enakosti ( spol, rasa, socialno ekonomski status, veroizpoved)
  • Raznolikost in socialno izključevanje
  • Kontekstualizacija in problematiziranje vprašanja družbene moči v povezavi s problemom socialnega izključevanja
  • Nivoji delovanja in angažiranja v kontekstu multikulturne vzgoje in izobraževanja
  • Prepoznavanje vloge in delovanja subjektivnih teorij učiteja/ vzgojitelja
  • Prepoznavanje mehanizmov delovanja prikritega kurikula v kontekstu socialnega izključevanja, vključevanja
  • Kritično prepoznavanje diskriminatornih stališč, sporočil, vedenj, delovanj- stereotipov in predsodkov pri sebi in v širši družbi
  • Kritično prepoznavanje diskriminatornih stališč, sporočil, vedenj, delovanj- stereotipov in predsodkov kontekstu vzgojno izobraževalnega procesa
  • Načela in principi spodbudne interakcije vzgojitelja/ učitelja z otroki ob razumevanju in spoštovanju njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla
  • Načela in principi uspešne komunikacije z učenci, razvoja pozitivne skupinske klime ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi
  • Socialne veščine, postopki in načela svetovalnega pogovora in dela z otroki
  • Načela in principi razvojno, individualno in kulturno primernega učnega okolja- odsev raznolikosti, kritične refleksije, iniciativnosti, angažiranosti, zagovorništva
  • Strategije za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti
  • Vzpostavljanje etičnih okvirov profesionalnega delovanja in upoštevanje le- teh


18. Literatura:
a) Osnovna literatura:.

  • Louise Derman-Sparks, A.B.C. Task Force (1989). Anti- Bias Curriculum; Tools for empowering young children. Washington D.C. : NAEYC.
  • Devjak, T. (2005). Različnost in enakost v vzgojnem konceptu javne šole. Vzgoja in izobraževanje, 36 (6), 4-11.
  • Enid Lee, Deborah Menkart, Margo Okazawa- Rey (1998). Beyond Heroes and Holidays: A practical guide to K-12 Anti- Racist, Multicultural Education and Staff Development. Washington D.C.: Network of Educators on the Americas.
  • Carol Copple (2004). A World of Difference, Readings on Teaching Young Children in a Diverse Society. Washington D.C.: NAEYC.
  • Weiner, G. (2005). Social inclusion and exclusion, and social justice in education. Linz: R. Trauner
  • Daniels, E. R. in Stafford, K. (2003).Oblikovanje inkluzivnih oddelkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Walsh, K. B. in Coughlin, P. (2002). Na učenca osredotočena metodologija dela v prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Walsh, K. B. in Coughlin, P. (2003). Na učenca osredotočena metodologija dela v drugem, tretjem in četrtem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K.B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Stokes Szanton, E. (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.


b) Dodatna literatura*:

  • Osler, Audrey (2005). Changing citizenship: democracy and inclusion in education. Maidenhead, New York: Open University Press.
  • Vonta, T. in Režek, M. (Ur.). (2004). Zbirka člankov »Educating Children for Democracy«. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
  • Vonta, T. in Režek, M. (Ur.). (2004). Zbirka člankov »Educating Children for Democracy«. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.


19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:*
Študent/ka razume koncept socialne inkluzije v kontekstu vzgojno izobraževalnega procesa
Študent/ka zna prepoznavati diskriminatorna sporočila in delovanja v družbenem okolju

b) Uporaba:*
Študent/ka zna prepoznavati svoja stališča, vrednote, predsodke, stereotipe in subjektivne teorije
Študent/ka zna aplicirati koncept socialne inkluzije v kontekst vzgojno izobraževalnega procesa.
Študent/ka zna modelirati in vzpodbujati oblikovanje vrednot in znanj, ki podpirajo uresničevanje človekovih pravic, socialno vključevanje in ustvarjanje odprtih demokratičnih civilnih družb, vključno z varovanjem pravic vseh manjšin.

c) Refleksija:
Zna kritično reflektirati svoja dejanja in smiselno načrtovati spremembe v okviru vzgojno izobraževalnega procesa.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo paru, malih skupinah, individualno delo
Metode dela: interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje (RWCT).

21. Načini preverjanja znanja:
Ocena portfolija predstavlja 30 % končne ocene, ocena končnega izpita pa 70 % celotne ocene. Pisni izpit obsega pisne odgovore na 10 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša do 10 % celotne ocene. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 50 %.
Portfolijo obsega evidentirane vaje in kritično refleksijo opravljenega dela pri seminarskih vajah. Študent/-ka je na začetku leta seznanjen/-a s kriteriji za ocenjevanje, ki se nanašajo na primernost zbranega materiala, s sistemom urejanja, stopnjo refleksije.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
LCD projektor, tabla, pisala

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi treh virov

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza portfolijev, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije pa bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.


Učni načrt pripravile: doc. dr. Tatjana Vonta, mag. Tea Režek, asist. mag. Sonja Rutar

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino