razredni pouk (UN)

Vzgoja za medije in medosebno sporočanje


Nosilci: docent dr. Vehovar Urban


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: VZGOJA ZA MEDIJE IN MEDOSEBNO SPOROČANJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Urban Vehovar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Razvojna psihologija,
  • priporočeni predmeti: Izobraževalna tehnologija


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

d. Cilji:
Splošen cilj predmeta je pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja o sredstvih in razsežjih sporočanja v sodobni družbi, vključno z razumevanjem njihovega vplivanja na medčloveška razmerja, s poudarkom na delu vzgojno-izobraževalnih institucij, tj. šole. Poseben poudarek je dan razumevanju in obvladovanju procesov sporočanja v vsakdanjem življenju, v povezavi z delom in vlogo pedagoških delavk oz. delavcev ter njihovim odnosom z otroki, s starši ter širšo javnostjo.
Osnovni cilji predmeta so:

  • poznavanje medijev in njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete, ter sposobnost za obvladovanje novih medijev in njihovo uporabo pri pedagoškem delu,
  • razumevanje značilnosti medosebne komunikacije v izobraževalnih institucijah, poznavanje učinkov in metod medosebnega sporočanja med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter učiteljicami / učitelji; razumevanje vloge čustev, empatije ter razmerja med verbalno in neverbalno komunikacijo; in poznavanje metod za spodbujanje medosebnega sporočanja med ključnimi akterji v vzgojnem procesu.


e. Splošne kompetence

  • Sposobnosti za sodelovalno / timsko delo, sposobnost komuniciranja.
  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti.
  • Sposobnost uporabe IKT.


f. Posebne kompetence v vzgoji in izobraževanju

  • Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
  • Sodelovanje s starši.
  • Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.).
  • Učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

a. Vzgoja za medije:

  • Razumevanje delovanja medijev in vzpostavitev kritičnega odnosa do medijev in medijske produkcije.
  • Vpliv medijev na oblikovanje otrokove identitete.
  • Mediji in nasilje:
  • Družina, mediji in vzgojni učinki.
  • Vzpon novih medijev /medmrežje, dostopnost medmrežnih vsebin/
  • Razumevanje delovanja novih medijev in njihovega vpliva na vsakdanje življenje v visokorazvitih družba.
  • Uporaba novih medijev – pozitivni in negativni učinki novih medijev.


b. Medosebno sporočanje:

  • Sporočanje med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter vzgojiteljicami / vzgojitelji, učiteljicami / učitelji
  • Pedagoška komunikologija
  • Učinki sporočanja med starši in vzgojno institucijo /vrtcem ali šolo/
  • Značilnosti medosebnega sporočanja:
  • vloga čustev pri medosebnem sporočanju,
  • pomen čustvene inteligence,
  • vloga empatije pri medosebnem sporočanju in v vzgojnem procesu,
  • razmerje med verbalno in neverbalno komunikacijo - obvladovanje razsežij verbalne in neverbalne komunikacije.
  • Od konflikta k medosebnemu razumevanju:
  • komunikacija kot prikrit kurikul,
  • komunikacija kot transakcijsko razmerje,
  • zvrsti konfliktov in načini njihovega preseganja.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Brajša, P., Pedagoška komunikologija, Glotta Nova, Ljubljana 1993.
  • Erjavec, K. (1999). Medijska vzgoja [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/06/vzgoja/>
  • Erjavec, K. in Volčič, Z., Odraščanje z mediji, ZPMS, Ljubljana 1999.
  • Goleman, D., Čustvena inteligenca, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997.
  • Tomori, M., Psihologija telesa, DZS, Ljubljana 1990.


b. Dopolnilna literatura:

  • Dolničar, V. in Nadoh, J., Mladostniki v novem medijskem okolju: ključne ugotovitve raziskave, 2001 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://divide.ris.org/uploadi/editor/16%20-%20Poglavje%201..pdf>
  • Media Watch. Otroci in televizija, 2000 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/08/otroci/>
  • Pedagoška fakulteta Maribor. Vzgoja za medije, 2003 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.pfmb.uni-mb.si/mm1/pdf/MM_medijska_vzg.pdf>


c. Dodatna literatura:

  • Jeriček, H., Internet v šoli. Vzgoja, II, št. 7, str. 33-37, 2000.
  • Jeriček, H., Ali mediji res vplivajo?. Vzgoja, II, št. 8, str. 8-11, 2000.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:
Poznavanje starih in novih medijev, njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete in na odnos otrok do nasilja ter sposobnost kritičnega razbiranja in kreativne uporabe medijskih informacij; in razumevanje ter obvladovanje procesov medsebojnega sporočanja, ki potekajo v vrtcu ali šoli.
Z uspešnim zaključkom pri predmetu pridobi študentka / študent naslednja znanja:

  • Informacijska pismenost.
  • Sposobnost za presojo učinkov starih in novih medijev.
  • Razumevanje procesov sporočanja v vzgoji in izobraževanju.
  • Organizacijske in vodstvene spretnosti v vzgoji in izobraževanju.


b. Uporaba
Študentka / študent uporabi pri predmetu pridobljena znanja pri pridobivanju informacij, ki jih posredujejo mediji, usposobi se za kreativno in kritično uporabo pridobljenih informacij v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki poteka v vrtcu ali šoli. Pridobljena znanja uporabi v procesu medijskega opismenjevanja otrok, otroke usposobi za iskanje in uporabo medmrežnih virov. Študentka / študent se usposobi za učinkovito komuniciranje z otroki, sodelavci, nadrejenimi in starši.
Študentka / študent pridobi naslednja uporabna znanja:

  • usposobljenost za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • usposobljenost za pedagoško vodenje skupine / razreda,
  • znanja za usposabljanje učencev za učinkovito učenje, z uporabo novih in starih medije,v
  • sodelovanje z zaposlenimi, timsko delo v vrtčevskem ali šolskem kolektivu,
  • učinkovito komuniciranje s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi, vključno s sposobnostjo razreševanja konfliktov in sposobnostjo za ustvarjanje pozitivne komunikacijske klime.


c. Refleksija
Študentka / študent se usposobi za refleksijo komunikacijskih procesov, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih institucijah.
Refleksivno razsežje pridobljenih znanj študentke / študenta vključuje:

  • kritično presojo učinkov delovanja starih in novih medijev,
  • samorefleksijo sporočanja v razmerju do otrok, sodelavcev in nadrejenih ter staršev.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

  • Aktivno sodelovanje – izvajanje laboratorijskih vaj,
  • Izpit.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica z avdiovizuelno opremo.
Prostori za izvedbo laboratorijskih vaj – laboratorij.
Laboratorijska oprema.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec – asistent


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotni razgovori učitelja in asistenta s študenti.
Ocenjevanje uspešnosti izvajanja predmeta (anonimna anketa študentov).
Analiza uspešnosti študentov pri izpitih.

Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino