Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Družboslovje 2


Nosilci: izredni profesor dr. Pelc Stanko


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DRUŽBOSLOVJE 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet
9. Letnik: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa: obvezni

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminarji (SE)

15

0,5

učitelj

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

terenske vaje (TV)

15

0,5

učitelj/sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

priprava na izpit in izpit (PI)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

domače naloge (DN)

15

0,5

seminarska naloga (SN)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Temeljno srednješolsko znanje geografije, sociologije in zgodovine.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Spoznati izbrane geografske, sociološke in zgodovinske teme, ki so podlaga za poučevanje predmetov spoznavanje okolja v 1. triletju in družba v 2. triletju osnovne šole.

b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvite zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Ustrezno povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov pri konkretizaciji kurikula družboslovja ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
  • Obvladovanje geografskih, zgodovinskih in socioloških vsebin, potrebnih za poučevanje družboslovnih vsebin v prvih dveh triletjih osnovne šole.
  • Pozitiven odnos do učencev in razumevanje ter spoštovanje njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Preučevanje domačega kraja in domače pokrajine (geografski, zgodovinski, kulturološki in sociološki vidik).
  • Naravni in družbeni dejavniki preoblikovanja zemeljskega površja v domači pokrajini.
  • Zgodovinski razvoj v domači pokrajini.
  • Geografski položaj in naravnogeografske značilnosti Slovenije.
  • Gospodarske in politične značilnosti sodobne Slovenije ter zgodovinski pregled ključnih dogodkov, ki so se odvijali na območju sedanje Slovenije.
  • Značilnosti in obseg naravnogeografskih makroregij Slovenije.
  • Selitve nekoč in danes, narodnostna in verska sestava prebivalstva ter družbene posledice.
  • Manjšine in večina – med večkulturnostjo in raznimi –izmi (rasizem, nacionalizem …).  


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Gams, I., 1999: Geografske značilnosti Slovenije za srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana,183 str.
  • Kunaver, J. in drugi, 1996: Obča geografija za 1. letnik srednjih šol. DZS, Ljubljana, 265 str.
  • Košak, M., Janša-Zorn, O., Umek, M., 2001: Tu sem doma 1. Domača pokrajina: spoznavanje družbe za 4. razred osnovne šole. Modrijan, Ljubljana, 157 str.
  • Košak, M., Janša-Zorn, O., Umek, M., 2001: Tu sem doma 2. Naravne enote Slovenije. Spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole. Modrijan, Ljubljana, 137 str.
  • Čepič, Z., Fischer, J., 2005: Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992. Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2 zv. (1509 str.).
  • Štih, P., Simoniti, V., 1995: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Mohorjeva družba, Ljubljana Celovec, 266 str.
  • Barth, F. (ur.), 1998: Ethnic groups and boundaries : the social organization of culture difference. Waveland Press, Long Grove, 153 str.
  • Veljavna učna načrta: Družba, Spoznavanje okolja.


b. Dopolnilna literatura:

  • Gams, I., 1999: Geografske značilnosti Slovenije. Delovni zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana 1 mapa (39 str.).
  • Ivanič, M., 2006: Slovenska zgodovina v zgodbah. Mladinska knjiga, Ljubljana.


c. Dodatna literatura:

  • Orožen-Adamič, M. (urednik), 1995: Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, 638 str.
  • Perko, D. (ur.), Orožen-Adamič (ur.), M. 1998: Slovenija: pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 735 str.
  • Varley, C., Miles, L., 1994: Šolska enciklopedija. Geografija. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 128 str.
  • Wiegand, P., 1993: Children and primary geography. Cassell: London, New York, 182 str.
  • Waugh, D., 1995: Geography : an integrated approach. Nelson, Walton-on-Thames [etc.], 593 str.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:
Študent/ka pozna in razume:

  • Temelje družbenega ustroja sodobne slovenske družbe.
  • Temeljne dejavnike in procese preoblikovanja zemeljskega površja s posebnim poudarkom na poznavanju geografskih značilnosti Slovenije.
  • Temeljne značilnosti in potek zgodovinskega razvoja na območju današnje Slovenije in območij, s katerimi je bilo to ozemlje v preteklosti povezano.


b. Uporaba:
Na strokovno neoporečen, a razvojni stopnji otrok primeren način razlagati in pojasnjevati družbene, geografske in zgodovinske vsebine, ki jih obsegajo učni načrti za pouk temeljnih znanj iz družboslovja in poznavanja naravnega in družbenega okolja.

c. Refleksija:
Zmožen/-na je zavedanja o pomenu družbenih, geografskih in zgodovinskih dejavnikov za življenje ljudi na določenem ozemlju ter na podlagi tega ocenjevati možne posledice človekovih dejavnosti na prihodnji razvoj.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja z dejavnim sodelovanjem študentov,
  • računalniško podprto učenje (e-forumi, delavnice, preizkusi znanja itn.),
  • skupinsko delo, delo v parih, individualno delo (naloge),
  • problemsko učenje,
  • seminarji.


21. Načini preverjanja znanja:
- Pisni in/ali ustni izpit 60%
- Ocena drugih oblik dela in sodelovanja v organiziranih in individualnih oblikah dela 40 %.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • LCD projektor, računalnik z dostopom do svetovnega spleta, globus, stenski zemljevid Slovenije, po en kompas na dva študenta ekskurzijske skupine, (po možnosti vsaj ena GPS naprava).
  • Stroške dvodnevne ekskurzije po Sloveniji (in zamejstvu oz. bližnjem sosedstvu) in enega dne terenskega dela študenti financirajo sami.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj za geografijo,
  • 1 habilitiran visokošolski učitelj za zgodovino,
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec za družboslovje z didaktiko družboslovja, oziroma 2 visokošolska sodelavca in sicer eden habilitiran za področje geografije in drugi za področje zgodovine.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov.


Učni načrt pripravil: izr. prof.dr. Stanko Pelc

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino