Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Pedagoška psihologija s prakso


Nosilci: izredni profesor dr. Dolenc Petra


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA S PRAKSO 
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Petra Dolenc
4. Število ECTS kreditnih točk: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 2.
10. Semester: 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

2

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

nastopi, pedagoška praksa (N)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

105

3,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (portfolio) (PN )

45

1,5

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

priprava na izpit in izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

135

4,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Vpis v letnik.
  • Portfolijo, pripravljen po zahtevah predmeta, je pogoj za pristop k izpitu.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

  • Poznavanje, razumevanje in fleksibilna uporaba znanja in procesov pedagoške psihologije pri svojem učenju in pri poučevanju učencev.
  • Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
  • Motiviranje učencev, spodbujanje razvoja in oblikovanje zdrave učne samopodobe.
  • Prepoznavanje razlik med učenci, njihovih individualnih potreb ter učnih posebnosti.
  • Preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev ter oblikovanje povratnih informacij.
  • Sodelovanje v timu z vzgojiteljico/učiteljico, z drugimi strokovnimi delavci in komunikacija s starši.
  • Refleksija in izboljševanje kakovosti lastne prakse.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • Učenje, zakonitosti, izhodišča za poučevanje. Razmerje med procesom poučevanja in učenja.
  • Pomnjenje in pozabljanje. Transfer.
  • Dejavniki uspešnega učenja, interakcijsko delovanje, kontekstna perspektiva.
  • Sposobnosti, koncept mnogoterih inteligentnosti, učna uspešnost in izkoriščanje intelektualnih zmožnosti. Kognitivni stili, pomen in delovanje v procesu učenja. Učne strategije, posebnosti učenja posameznih šolskih predmetov; metakognitivne strategije v funkciji uravnavanja učenja, učitelj in njegove možnosti (ter obveznosti) za oblikovanje in uporabo učinkovitih učnih strategij.
  • Motivacija in delovanje v procesu učenja, pomen samopodobe, pripisovanj in pričakovanj na učno motivacijo. Učitelj - vpliv na učno motivacijo in oblikovanje motivacijskih vzorcev.
  • Razredna interakcija, mreža (model) razredne komunikacije. Spretnosti poučevanja, poučevanje kot proces odločanja, spretnosti vodenja (razredni management), timsko delo.
  • Preverjanje in ocenjevanje znanja, preverjanje v funkciji usmerjanja zapomnitve.
  • Spremembe v paradigmi preverjanja znanja, poudarek na formativnem in diagnostičnem preverjanju znanja.
  • Psihološke posebnosti posameznih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja; kriteriji, subjektivne napake. Opisno ocenjevanje. Notranje in uvajanje zunanjih (eksternih) oblik preverjanja in ocenjevanja znanja.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Juriševič, M. (1999). Spodbujajmo razvoj zdrave otrokove samopodobe v začetku šolanja. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta.
  • Marentič - Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
  • Razdevšek - Pučko, C. (1999). Opisno ocenjevanje. Ljubljana: Tempus Respect in  Pedagoška fakulteta.
  • Razdevšek - Pučko, C. (2007). Učenje in motivacija (interno študijsko gradivo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  • Razdevšek - Pučko, C. (2007). Preverjanje in ocenjevanje znanja (interno študijsko gradivo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.


b. Dodatna literatura:

  • Buzan, T. (2004).Delaj z glavo. Izkoristimo možnosti uma z uporabo miselnih vzorcev. Ljubljana: MK.
  • Juriševič, M. (1999). Samopodoba šolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
  • Marentič - Požarnik, B., Magajna, L. in Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa.
  • Russel, P.(1986). Knjiga o možganih. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.



19. Predvideni študijski dosežki:*
Študent:

  • pozna in razume psihološke zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela;
  • pozna in razume psihološke zakonitosti procesa učenja, še posebej v odnosu učenje-poučevanje in zna v skladu s temi zakonitostmi ter v povezavi s spoznanji razvojne psihologije ter specialnih didaktik organizirati učne situacije, ki zagotavljajo učenje v pogojih aktivne vključenosti učencev;
  • razume interakcijsko delovanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja;
  • pozna in uporablja učne strategije za samouravnavanje lastnega učenja;
  • razume posebnosti učnih strategij, jih zna predstaviti učencem in jim pomagati pri izboru najbolj učinkovitih strategij;
  • pozna psihološke dimenzije postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja, razume nujnost formativnega preverjanja in ga zna organizirati;
  • pozna temeljne značilnosti in načela opisnega ocenjevanja znanja in zna na tej podlagi oblikovati opisno oceno pri posameznih predmetih (področjih) na razredni stopnji;
  • reflektira in kritično ovrednoti različne (lastne in opazovane) pedagoške izkušnje;
  • proaktivno in kritično spremlja in reflektira aktualno šolsko dogajanje in zna oblikovati portfolijo za namene lastnega učenja in zna načela za pripravo portfolija predstaviti učencem in jim pomagati pri oblikovanju portfolija.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, primeri, reševanje problemov,  ekskurzija);
  • seminarske vaje, v vsebinski povezavi s pedagoško prakso (refleksija učnih izkušenj s pedagoške prakse, projektno delo, timsko delo, metode kritičnega mišljenja, diskusija, sporočanje povratne informacije, socialne igre);
  • eksperimentalne vaje, ki temeljijo na izkušenjskem, sodelovalnem in problemskem učenju (samostojno učenje, metoda progresivnega podvajanja, diskusija;
  • razlaga, opazovanje, timsko delo, študija primera, metode kritičnega branja in pisanja, igra vlog, sodelovalno učenje, portfolijo, evalvacija, samoocenjevanje);
  • individualne in skupinske konsultacije (diskusija, razlaga);
  • oblikovanje portfolija in samostojen študij (samoopazovanje, samouravnavanje, refleksija, samoocenjevanje, strategije samouravnavanega učenja);
  • praktično - pedagoško usposabljanje v osnovni šoli (hospitacija, pedagoška praksa).


21. Načini preverjanja in ocenjevanja znanja:

  • Portfolijo s poročili seminarskega dela in vaj (30 %) , pisni izpit  (60 %), ustni razgovor (10 % ocene).


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:
Potrebna je standardna učilnica z IKT opremo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj za področje pedagoška psihologija in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec za področje pedagoška psihologija.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije:

  • sprotne evalvacije študentov;
  • samoevalvacija.


Učni načrt pripravila: izr. prof. dr.Cveta Razdevšek-Pučko
 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino