Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Jezik v družbi


Nosilci: izredni profesor dr. Starc Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: JEZIK V DRUŽBI
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 4
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 2
10. Semester: 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

30

1

učitelj /sodelavec

SKUPAJ

60

2

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

60

2

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik,
  • opravljen izpit iz predmeta Slovenski knjižni jezik.
  •  

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka opazuje in spoznava jezik kot in sredstvo sporazumevanja in družbeni pojav.

  • Opazuje in spoznava družbeni pomen jezika, predvsem vlogo jezika pri skupinski identifikaciji: spoznava jezik kot konstitutivni element etnične skupnosti (kot simbol skupinske identitete in kot pogoj za njeno oblikovanje) in si na ta način oblikuje spoznavno razmerje do lastne jezikovne in etnične identitete, po drugi strani pa pozitiven odnos do drugih jezikov, narodov in kultur in zmožnost medkulturnega razumevanja.
  • Opazuje in spoznava družbeni položaj slovenščine in manjšinskih jezikov v Sloveniji in položaj slovenščine pri avtohtonih slovenskih manjšinah.
  • Opazuje položaj in vlogo jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu in spoznava šolo kot eno od institucij načrtovanja jezika; pri tem se usposablja za vzgojno-izobraževalno delo tudi na območjih z manjšinami v Sloveniji in pri slovenskih manjšinah zunaj Slovenije.
  • Uvaja se v raziskovanje družbenih razsežnosti slovenskega jezika.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje komunikacijske zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razumevanje vloge jezika pri oblikovanju skupinske identitete.
  • Razumevanje družbenega položaja slovenskega jezika v Sloveniji in pri slovenskih manjšinah.
  • Razumevanje vloge jezika v vzgojno-izobraževalnem procesu.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Družbena vloga jezika: Sporazumevalna in simbolna vloga jezika. Jezik kot konstitutivni element etnične skupine. Razmerje med ohranjanjem jezika in ohranjanjem etnične identitete skupnosti.
  • Osnovni pojmi sociolingvistike: Družbeni položaj jezika: pravni položaj (individualne in kolektivne jezikovne pravice) in priložnosti za rabo jezika. Področja rabe jezika: zasebna in javna sfera. Ugled jezika, odnos do jezika, govorne navade, sporazumevalna zmožnost (enojezičnost, vzporedna in komplementarna dvo-/večjezičnost; prvi, drugi, tuji jezik), raba jezika. Jezik sam na sebi: zvrsti jezika, idiolekt, vmesni jezik. Govorni položaj in dejavniki izbire jezika. Razmerje med družbenim položajem jezika in rabo jezika. Načrtovanje jezika.
  • Družbeni položaj slovenskega jezika in jezikov etničnih manjšin v Sloveniji: Narod, nacija; etnične manjšine in avtohtonost naselitve; narodnost, državljanstvo. Državni, manjšinski, uradni jezik; raba jezikov v Evropski uniji. Ohranjanje jezika v rabi, zamenjava jezika. Družbeni položaj slovenščine v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem. Varstvo jezikov avtohtonih in priseljenih manjšin v Sloveniji. Vzroki in posledice opuščanja jezika.
  • Jezik v vzgoji in izobraževanju: Učenje jezika (učenje iz okolja, učenje v ožjem smislu). Položaj jezika v vzgoji in izobraževanju: učni jezik, učni predmet. Vloga učnega jezika pri oblikovanju jezikovne zmožnosti, odnosa do jezika in govornih navad. Jezikovni modeli šole (enojezična šola, tipi dvojezičnih šol). Poučevanje slovenščine (kot J1 in J2) v Sloveniji in pri avtohtonih slovenskih manjšinah v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Kaučič-Baša, Majda (2002/2003): Družbeni vidiki slovenskega jezika. Skripta. Univerza v Trstu: Facolta' di lettere e filosofia.
  • Kaučič-Baša, Majda (2004): Ohranjanje slovenščine pri Slovencih na Tržaškem in Goriškem: nekaj elementov za tezo o vzrokih opuščanja manjšinskih jezikov. Slovenščina v šoli, 3, 12-29.
  • Kaučič-Baša, Majda (1993): Slovenska šola na Tržaškem: sociolingvistična presoja. V: M. Orožen (ur.), Vprašanja slovarja in zdomske književnosti, (Zbornik Slavističnega društva
  • Slovenije, 3). Ljubljana: Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, 159-187.
  • Kaučič-Baša, Majda (1993): Jezik okolja in jezik šole. V: I. Štrukelj (ur.), Jezik tako in drugače. Ljubljana: društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 56-64.
  • Nečak-Lűk, Albina (1993): Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru. Razprave in gradivo, 28, 5-14. Ljubljana: INV.


b. Dopolnilna literatura:

  • Dular, Janez, Korošec, Tomo (1985): Slovenski jezik 4. Družboslovno jezikoslovje. Maribor: Obzorja, 42-79.


c. Dodatna literatura:

  • Komac, Miran (1999): Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
  • Minnich, Robert Gary (1993): Socialni antropolog o Slovencih. Govoriti slovensko – biti Slovenec. Jezikovni kodi in kolektivne samopodobe : nekaj primerjav med Kanalsko in Ziljsko dolino. Ljubljana: SLORI in Amalietti.
  • Toporišič, Jože (1991): Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: DZS.
  • International Journal of the Sociology of Language 124 : The Sociolinguistics of Slovene. Berlin-New York: Mouton de Gruyter, 1997. (Avtorji: J. Toporišič, J. Toleffson, M. Kaučič-Baša, T. Priestly, A. Nećak- Lük, N. Šabec.)


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

  • Študent/-ka razume konkretna vprašanja jezikovne politike, ki so povezana s šolo.


b. Uporaba:

  • Pri predmetu pridobljena znanja je sposoben/-a uporabljati pri delu na področju vzgoje in izobraževanja;
  • usposobljen/-a je za samostojno raziskovanje nekaterih problemov družbenega položaja jezika, predvsem položaja in vloge jezika v vzgoji in izobraževanju.


c. Refleksija:

  • Na osnovi razumevanja usvojenih pojmov zna presojati vprašanja, povezana z rabo jezika v vzgoji in izobraževanju, z jezikovno politiko v šoli, z ohranjanjem oz. zamenjavo jezika in etnične identitete, z jezikovnimi konflikti.
  • Na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zna presojati ustrezne strokovne vsebine osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

a. Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja.
  • Delo v manjših skupinah.
  • Samostojno delo študentov.


b. Metode dela:

  • Razlaga.
  • Pogovor/ razprava.
  • Delo z besedilom, zvočnim posnetkom in videoposnetkom.
  • Preučevanje primera.


21. Načini preverjanja znanja:

  • Pisni izpit.
  • Seminarski referat.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • grafoskop, videorekorder, projektor LCD;
  • kasetofon.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • sprotne evalvacije študentov;
  • samoevalvacija.



Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Kaučič - Baša

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino