Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Antropološka kineziologija


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ANTROPOLOŠKA KINEZIOLOGIJA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: Obvezni predmet
9. Letnik: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

predavatelj

seminar (SE)

15

0,5

asistent

laboratorijske vaje (LV)

30

1

asistent

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent::
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

  • spoznati glavne značilnosti sodobnega življenjskega sloga, pomen kroničnih nenalezljivih bolezni ter vlogo osveščanja posameznika za zdrav življenjski slog;
  • spoznati in razumeti vpliv in vlogo gibalnih/športnih aktivnosti v celostnem razvoju otroka in mladostnika;
  • razumeti vlogo gibalnih/športnih aktivnosti v življenju posameznika od filogeneze do ontogeneze; gibalna/športna dejavnost kot dejavnik trajnega razvoja in kakovosti življenja posameznika;
  • spoznati in poglobiti znanja o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami, kar omogoča študentom spoznati neločljivost posameznih komponent razvoja;
  • spoznati modele raziskovanja v kineziologiji in zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka.


b. Splošne kompetence:

  • razumeti vpliv gibalne aktivnosti na organizem človeka; spoznati adaptacijske možnosti in posledice vpliva gibalne (ne)aktivnosti na skladno delovanje glavnih organskih podsistemov;
  • razumeti anatomsko fiziološke osnove, ter informacijski sistem gibanja kot osnovo za gibalno/športno aktiven življenjski slog;
  • razvijati zmožnosti za zbiranje in ovrednotenje informacijskega sistema morfološkega in motoričnega statusa otroka in celostno prenesti dobljene ugotovitve v prakso.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • razvijanje zavedanja o pomenu in vlogi ustreznih vsebin gibalnih/športnih dejavnosti v življenju človeka;
  • spoznavanje in osvajanje temeljnih strategij za osveščanje otrok in mladine za zdrav in aktiven življenjski slog.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.
Študent spozna:

  • pomen gibalne aktivnosti za skladen razvoj otrok in mladostnikov,
  • vlogo fizičnega in izkušenjskega okolja ter sisteme adaptacije organizma na spodbude iz okolja,
  • modele otrokovega razvoja: kognitivni, psihomotorični in afektivni; nevromotorika, senzomotorika, psihomotorika, sociomotorika, senzorična integracija,
  • motorične sposobnosti, latentne strukture, morfološke značilnosti,
  • osnovne gibalne spretnosti, motorično učenje, gibalne vzorce – refleksi, programiran in načrtovan razvoj, arhaična gibanja in lokomocije, stabilnost, manipulacije, specifične in specializirane dejavnosti,
  • vplive gibalnih dejavnosti na živčno-mišični sistem, mišice kot biološki motorji, pretok energije, prehrane,
  • transportne sisteme, vloga srčno-žilnega sistema v miru in obremenitvah, aerobne in anaerobne procese, dihalne funkcije, telesna kondicija,
  • sisteme za upravljanje: tristopenjski nivoji: refleksna, spontana in hotena gibanja,
  • biomehaniko pokončne drže: anatomske in fiziološke osnove položajev telesa, vrste in oblike gibanja glede na vlogo lokomotornega aparata,
  • telesne konstitucije, vlogo pokončne telesne drže, utrujenost zaradi statičnih položajev; nastajanje slabe telesne drže; vzroki, pojavne oblike, posledice in preventivni ukrepi.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Pišot, R., Planinšec, J. (2005): Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
  • Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development (sixth edition). New York: The McGraw-Hill Companies.
  • Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  • Pišot, R., Šimunič, B. (2006): Vloga biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v gibalnem razvoju otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
  • Završnik, J., Pišot, R., (2006): Gibalna/športna aktivnost otrok in mladostnikov. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
  • Branko Škof (ur)(2007). Šport po meri otrok in mladostnikov: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.


b. Dopolnilna literatura:

  • Planinšec, J., Fošnarič, S., Pišot, R.(2004). Physical self-concept and physical exercise in children. Stud. psychol., 46, [no.] 2, str. 89-95.
  • Planinšec, J., Pišot, R.(2006). Motor coordination and intelligence level in adolescents. Adolescence, 2006, vol. 41, no. 164, str. 667-676.
  • Mišigoj – Duraković, M. in sodelavci. (2003). Telesna vadba in zdravje. Ljubljana: FŠ, Zavod za šport Slovenije; Zagreb: Kineziološka fakulteta.
  • Videmšek, M., Drošler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra, kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.


c. Dodatna literatura:

  • Zborniki mednarodnih kongresov - Otrok v gibanju –od 2000 dalje, PeF, Ljubljana, UP PEF Koper, UP ZRS Koper; Zborniki posvetov Zveze društev športnih pedagogov;
  • Diplomska dela (UP PEF, PeF UL, PeF UM in FŠ UL);
  • Revije - Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje, Fit, Tabor, Šport mladih in druge.


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

  • Študent pridobi temeljna znanja o pomenu in vlogi gibalne/športne aktivnosti v današnjem življenju in spozna možnosti osveščanja in vzgajanja otrok in mladostnikov v zdravem življenjskem slogu kot dejavniku kakovosti življenja;
  • Vsak študent naj ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista področja, za katere ima poseben interes in sposobnosti.


b. Uporaba:

  • Pozna in razume vplive ustrezne gibalne/športne aktivnosti na organizem človeka.
  • Sposoben je izbrati ustrezne vsebine in jih prilagoditi otrokovim potrebam.
  • Kompetenten je v pripravi programov osveščanja otrok in staršev, pozna vlogo in možnosti približevanja ustrezne količine in vsebine gibalnih/športnih aktivnosti.


c. Refleksija:

  • Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • seminar.


21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • izpit,
  • predstavitev seminarja.



Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
- Učilnica.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec.
  •  

25. Metode in oblika evalvacije.

  • Samoevalvacija.
  • Anketni vprašalnik za študente.
  • Študentska anketa.
  • Pogovor s študenti.



Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Rado pišot, asist. Giuliana Jelovčan, asist. Tadeja Volmut

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino