Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Didaktika matematike 2


Nosilci: redni profesor dr. Cotič Mara


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA MATEMATIKE 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 3.
10. Semester: 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

 

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljen izpit pri predmetu Didaktika matematike I. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent:

  • pozna matematične vsebine in cilje pouka matematike v prvih petih razredih osnovne šole,
  • si pridobi potrebna znanja za oblikovanje matematičnih pojmov v prvih petih razredih osnovne šole,
  • se seznanja z osnovnimi didaktičnimi pristopi v poučevanju matematike,
  • se seznanja s študijsko literaturo in se usposablja za samosojno uporabo le-te.


b. Splošne kompetence:

  • vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
  • je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
  • izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.


d. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

  • suvereno pomaga učencu pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
  • uvaja učenca v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
  • spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
  • pomaga učencu pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
  • razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
  • preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • logika in množice: prikazi, razlage,
  • aritmetika: številske množice, osnovne računske operacije in njihove lastnosti,
  • geometrija: oblike, preproste transformacije,
  • merjenje: dolžina, prostornina, ploščina, masa, čas, denar,
  • obdelava podatkov: statistika, verjetnost in kombinatorika,
  • problemi in uporaba: matematika iz otrokovega vsakdana,
  • reprezentacije matematičnih pojmov.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli.Ljubljana: Zavod republike Slovenije
  • Cotič, M. (1999). Obdelava podatkov v osnovni šoli.Ljubljana; Zavod republike Slovenije za šolstvo
  • Orton, A. (1992). Learning Mathematics (Issues, theory and classroom practice). London Cassell Educa
  • Markovac, J. (1990). Metodika početne nastave matematike. Zagreb: ŠK.
  • Učbeniška gradiva in priročniki za pouk matematike, Učni načrt za matematiko
  • Skemp, R. R. (1971). The Psychology of Learning Mathematics. London: Penguin Books.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Skemp, R. R. (1971). The Psychology of Learning Mathematics. London: Penguin Books.
  • Hodnik Čadež, T. (2004). Vloga konstruktivizma pri oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Strokovne revije s področja: Matematika v šoli, Educational Studies in Mathematics, For the Learning of Mathematics, Pedagoška obzorja, Didakta, Sodobna pedagogika, Šolsko polje, Educa…
  • Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002) Teoretična zasnova modela sprememb začetnega pouka matematike v devetletni osnovni šoli.Sodob. pedagog., letn. 53, št. 2.
  • Anghileri, J. (2001). Principles and Practicies in Arithmetic Teaching (Innovative approaches for the primary school). Buckingham: Open University Press.


c. Dodatna literatura*:

  • Mutić, S. (1996). Konstruktivistično poučevanje matematike. Matematika v šoli 4, str. 193 – 206
  • Orton, A. in Wain, G., Eds. (1994). Issues in Teaching Mathematics. London: Cassell
  • Cotič, M., Merjenje na začetku osnovne šole. Matematika v šoli, 1997/98, letnik 5, št. 1-2.
  • Cotič, M., Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri zgodnjem poučevanju matematike. Matematika v šoli 11. str. 142 – 154
  • Cotič, M., Žakelj, A.Gagnejeva taksonomija pri preverjanju in ocenjevanju matematičnega znanja. Sod. Ped., 2004, letn. 55, št.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja matematike,
  • pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja matematike,
  • pozna proces oblikovanja in definicije matematičnih pojmov, načine in oblike matematičnega sklepanja,
  • se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.


b. Uporaba:*
Študent:

  • izbere ustrezne metode in oblike poučevanja glede na razvojno stopnjo učencev in glede na matematično vsebino,
  • je sposoben logično-matematično razmišljati ter ustrezno in spretno uporabiti procese oblikovanja matematičnih pojmov in oblike matematičnega sklepanja pri pouku,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji.


c. Refleksija:*

  • študent je pozoren na svoj način poučevanja ter ga dograjuje in kvalitetno izboljšuje na osnovi izkušenj ter novih spoznanj in dognanj,
  • ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje.

21. Načini preverjanja znanja:
pisni in ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec,

oba habilitirana s področja didaktike matematike.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • - študentska anketa
  • - pogovor s študenti.


Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino