Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Teorija likovnosti


Nosilci: izredni profesor dr. Žbona Tilen


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: TEORIJA LIKOVNOSTI
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. mag. Tilen Žbona
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: Obvezni
9. Letnik študija: 3.
10. Semester: 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

Učitelj

seminar (SE)

30

1

Učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

30

1

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

Projektna naloga (PN)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Didaktika, Razvojna psihologija;
  • priporočeni predmeti: Uvod v filozofijo;
  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka pozna posebnosti izvajanja pouka likovne vzgoje, razume interakcijo in uspešnost komunikacije v učnem procesu likovne vzgoje, sredstva likovnega izražanja in oblikovalna načela in jih zna uporabiti pri likovnem izražanju z uporabo različnih likovnih materialov in pripomočkov ter prepozna likovno razvojne značilnosti otrok od začetka likovnega izražanja do desetega leta.


b. Splošne kompetence:

  • sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo,
  • fleksibilna uporaba znanja v praksi,
  • razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja prvega in drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja,
  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika,
  • organizacijske in vodstvene sposobnosti,
  • poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturnost,
  • poznavanje in razumevanje vzgojnih in izobraževalnih konceptov.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • poznavanje in razumevanje likovno vzgojnih in izobraževalnih konceptov in zgodovinskih temeljev,
  • organiziranje aktivnega poučevanja/učenja in usposabljanje učencev za ustvarjalno likovno izražanje,
  • povezovanje teoretičnega in praktičnega dela posameznih likovnih področij,
  • prepoznavanje individualnih likovnih zmožnosti učencev na posamezni razvojni stopnji,
  • vrednotenje uporabnih predmetov in likovne problematike v okolju.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:
Metodika likovne vzgoje kot znanstvena veda. Razvoj likovne vzgoje. Likovni jezik. Informacija in sporočilnost, verbalno in neverbalno izražanje. Cilji in naloge likovne vzgoje v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju. Poučevanje in učenje likovnega jezika. Predmetnik, učni načrt, letna priprava za likovno vzgojo. Vloga učitelja v učnem procesu likovne vzgoje v prvem in drugem vzgojnoizobraževalnem obdobju. Likovno-razvojne značilnosti otrok. Oblikovalna področja. Likovna izrazna sredstva in blikovalna načela. Likovni materiali in pripomočki - likovne tehnike.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
  • Tacol, T. (2003). Likovno izražanje, Didaktična izhodišča za pouk likovne vzgoje. Ljubljana, Debora.
  • Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolski dobi. Ljubljana, Debora.
  • Arnheim, R. (1965). Art and visual perception. A psychology of the creative eye. Berkeley, University of California Press (srhrv. prev. Umetnost in vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti, 1987).
  • Arnheim, R. (1969). Visual thinking. Berkeley, University of California Press.(srhrv. prev. Vizuelno mišljenje, Beograd, Univerzitet umetnost, 1985).
  • Revija Likovna vzgoja, Ljubljana, Debora.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana, Debora.
  • Didek, Z. (1982). Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana, DDU Univerzum.
  • Kraguljac, M., Karlavaris, B. (1970). Estetsko procenjivanje u osnovnoj školi. Beograd, Umetnička akademija.
  • Arnheim, R. (1981). Umetnost i vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
  • Arnheim, R. (1985). Vizuelno mišljenje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
  • Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka pozna in razume: likovnorazvojne značilnosti otrok, ustvarjalnost v učnem procesu likovne vzgoje, interakcijo in uspešnost komunikacije v učnem procesu likovne vzgoje, posebnosti izraznih sredstev in oblikovalnih načel, učenčeve veščine – ravnanje z likovnimi materiali, afektivne kvalitete, povezanost doživljanja in izobraževanja, likovnoteoretična in praktična znanja, likovne materiale in pripomočke ter motive.

b. Uporaba:*
Pri predmetu študent/-ka uresničuje didaktična načela v praksi, izbira likovno strokovno literaturo, prenaša individualne likovne izkušnje v učni proces, nazorno predstavi ravnanja z likovnimi materiali in orodji, pripravi učna sredstva za predstavitev izraznih sredstev in oblikovsalnih načel, prepozna individualne posebnosti učencev, odpira problemska vprašanja, dileme in nakazuje probleme (produktivna vprašanja), kritično vrednoti likovne stvaritve.
Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse; znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:*
Študent/-ka samostojno uporabi védenja in znanja (misli, čustva, poglede, stališča, likovne zmožnosti), prepoznava težave in individualne potrebe, se ozavešča o trajnosti izobraževanja (vseživljenjsko učenje), samokritičnosti in usmerjanja v ustvarjalne besedne in likovne rešitve (interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje likovnega mišljenja), oblikovanje samopodobe, izgrajuje osebnostni in strokovni razvoj za izpeljavo konceptov v praksi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, individualne naloge, referati, koreferati, diskusija, portfolijo, hospitacije, nastopi, pedagoška praksa.

21. Načini preverjanja znanja:
Seminarska naloga, poročilo o opravljenih vajah, portfolio, pisni/ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Pribor za tiskanje (valjček, lopatke, plošča), grafična stiskalnica (preša), peč za žganje gline.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Samoevalvacija, anketa.

Učni načrt pripravili: doc. dr. Tonka Tacol, doc., doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino