Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Didaktika slovenščine 3


Nosilci: izredni profesor dr. Medved Udovič Vida


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA SLOVENŠČINE 3
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet
9. Letnik: 4.
10. Semester: 7.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

priprava na nastop in nastop (NA)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • prisotnost na predavanjih in vajah iz predmeta Didaktika slovenščine 1 in 2,
  • opravljen mini nastop pri vajah iz jezikovnega in književnega dela Didaktike slovenščine 1 in 2.
  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka se praktično usposablja za učenje in poučevanje slovenščine v 1. in 2. triletju (4. in 5. razred).

b. Splošne kompetence:

  • Pri konkretizaciji kurikula za slovenščino ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
  • Pri načrtovanju in izvajanju pouka upošteva razvojne značilnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja slovenščine.
  • V pouk slovenščine ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa na področju slovenskega jezika in književnosti ter opismenjevanja.
  • Obvlada in smotrno uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in dosežkov in spremljanja napredka učencev tako na področju znanja kot tudi strategij učenja slovenščine in socialnih veščin.
  • Razvija načine za vključevanje v timsko delo pri pouku slovenskega jezika in književnosti ter opismenjevanja.
  • Pripravlja in izvaja dni dejavnosti s poudarkom na jezikovnih in književnih ciljih ter vsebinah, ekskurzijah in obisku ustanov.
  • Analizira in vrednoti učiteljevo delo s poudarkom na samorefleksiji.
  • Daje konstruktivne povratne informacije o dosežkih in primerno sporoča učne rezultate.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Didaktična načela, cilji in metode pri pouku slovenščine.
  • Oblikovanje opismenjevalnih pristopov v slikovni, abecedni in pravopisni fazi in njihova izvedba v razredu.
  • Priprava in izpeljava učnih ur za razvijanje sporazumevalnih dejavnosti učencev v 1. triletju.
  • Priprava in izpeljava učnih ur književnega pouka za lirska, prozna in dramska besedila.
  • Priprava in izpeljava učnih ur za razvijanje slovarske, slovnične, pravorečne in pravopisne zmožnosti učencev v 1. triletju.
  • Priprava in izpeljava obravnave določenega jezikovnega pojava.
  • Nastopi študentov in študentk pred učenci.
  • Opazovanje, analiza in vrednotenje nastopov.
  • Refleksija o svojem poučevanju in učenju slovenščine.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • D. Golli: Opismenjevanje v 1. razredu, Novo mesto 1991.
  • M. Kordigel: Mladinska literatura, otroci in učitelji, Ljubljana 1993.
  • M. Križaj Ortar idr., Slovenščina v 1. triletju osnovne šole, Trzin 2000.
  • V. Medved Udovič idr.: Priročnik 1, 2, 3: S slikanico se igram in učim. Ljubljana: Založba MK, 2000, 2001, 2002.
  • Učbeniki in delovni zvezki za slovenščino, potrjeni na Svetu za splošno izobraževanje.
  • Učni načrt Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo, 1998.


b. Dopolnilna literatura:

  • O. Kunst Gnamuš: Sporazumevanje in spoznavanje jezika, Ljubljana 1992.
  • S. Pečjak: Didaktična igra in razvoj nekaterih psihičnih funkcij pri opismenjevanju, Trzin
  • 1994.
  • S. Pečjak: Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti, Ljubljana 1997.
  • S. Pečjak: Osnove psihologije branja, Ljubljana 1999.
  • L. Plut Pregelj: Učenje ob poslušanju, Ljubljana 1990.



c. Dodatna literatura:

  • M. Benton, M. Fox: Teaching Literature, Nine to Fortheen, 1994.
  • Chambers: Tell me: Children reading and Talk, 1993.
  • Z. Diklić idr.: Dozivi i odzivi lirske pjesme, Zagreb 1990.
  • M. Križaj Ortar, M. Bešter, E. Kržišnik: Pouk slovenščine malo drugače, Trzin, 1994.
  • V. Medved Udovič: Ustvarjalne igre z izštevankami. Temeljni cilji in metode. V: Priročnik pri pouku slovenščine v prvem razredu devetletne osnovne šole, Ljubljana 2000, 27–35.
  • N. Zrimšek: Opisno ocenjevanje pri pouku slovenščine. V: Priročnik za slovenščino 3, Ljubljana 2002, 25–32.


19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:

  • Študent/ka pozna in razume različne didaktične modele poučevanja in učenja slovenskega jezika in književnosti ter opismenjevanja in išče povezave s prakso.
  • Pozna specifične učne in razvojne značilnosti različnih skupin učencev pri pouku slovenskega jezika in književnosti in zanje najprimernejše metode učenja.
  • Pozna teoretična izhodišča in različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja slovenskega jezika in književnosti.
  • Se seznanja z viri za didaktično pripravo pouka slovenskega jezika in književnosti ter njihovo samostojno uporabo.
  • Se usposablja za vodenje pouka slovenskega jezika in književnosti ter analiziranje in ocenjevanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
  • Se usposablja za timsko delo.


b. Uporaba:
Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse (hospitacije). Pri predmetu pridobljena znanja uporabi pri praktičnem usposabljanju in pri nastopu. Različne učne metode in tehnike uporabi pri načrtovanju in izdelavi učil, nalog za preverjanje in ocenjevanje znanja, mini učnih situacij.

c. Refleksija:
Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje slovenskega jezika in književnosti ter opismenjevalnih vsebin in poučevanje drugih glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, delavnice, mapa izdelkov, nastop, hospitacije, konsultacije, e-učenje

21. Načini preverjanja znanja:
mapa izdelkov II ( 20%)
sprotno delo pri vseh oblikah (prisotnost, pripravljenost, sodelovanje) (10 %)
nastop – priprava, izvedba, analiza učne enote (20 %)
ustni ali pisni izpit (50 %)

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Ustrezno IKT opremljena učilnica z mobilnim pohištvom.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj,
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec,
  • sodelavci praktiki.


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov


Učni načrt pripravili: doc. dr. Vida Medved Udovič in asist. mag. Barbara Baloh.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino