Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Didaktika matematike 3


Nosilci: redni profesor dr. Cotič Mara


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA MATEMATIKE 3
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 7.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

15

0,5

nastop in priprava na nastop (NA)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljen izpit pri predmetu Didaktika matematike 2. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

  • pozna matematične vsebine in cilje pouka matematike v prvih petih razredih osnovne šole,
  • si pridobi potrebna znanja za oblikovanje matematičnih pojmov v prvih petih razredih osnovne šole,
  • se seznanja z osnovnimi didaktičnimi pristopi v poučevanju matematike,
  • se seznanja s študijsko literaturo in se usposablja za samosojno uporabo le-te.



b. Splošne kompetence:

  • vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
  • je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
  • izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.


c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

  • suvereno pomaga učencu pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
  • uvaja učenca v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
  • spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
  • pomaga učencu pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
  • razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
  • preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • povezovanje matematičnih vsebin,
  • delo z nadarjenimi otroki, delo z manj uspešnimi otroki,
  • vloga jezika pri matematiki, postavljanje vprašanj,
  • vrednotenje matematičnega znanja.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli.Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
  • Cotič, M. (1999). Obdelava podatkov v osnovni šoli.Ljubljana; Zavod republike Slovenije za šolstvo.
  • Orton, A. (1992). Learning Mathematics (Issues, theory and classroom practice). London : Cassell.
  • Kavkler, M. (1990). Pomoč otroku pri matematiki. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
  • Učbeniška gradiva in priročniki za pouk matematike, Učni načrt za matematiko.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Hodnik Čadež, T. (2004). Vloga konstruktivizma pri oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Strokovne revije s področja: Matematika v šoli, Educational Studies in Mathematics, For the Learning of Mathematics, Pedagoška obzorja, Didakta, Sodobna pedagogika, Šolsko polje, Educa…
  • Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002) Teoretična zasnova modela sprememb začetnega pouka matematike v devetletni osnovni šoli.Sodob. pedagog., letn. 53, št. 2.
  • Anghileri, J. (2001). Principles and Practicies in Arithmetic Teaching (Innovative approaches for the primary school). Buckingham: Open University Press.
  • Kavkler, M. (1992). Otroci z drugačnimi potrebami pri učenju matematike. Pedagoška obzorja 2(1,2).



c. Dodatna literatura*:

  • Mutić, S. (1996). Konstruktivistično poučevanje matematike. Matematika v šoli 4, str. 193 – 206
  • Orton, A. in Wain, G., Eds. (1994). Issues in Teaching Mathematics. London: Cassell.
  • Manfreda, V. (2002). Vpliv predstavitve problema na razvijanje pojma števila pri predšolskih otrocih, Sodobna pedagogika 3. Str. 112 – 132
  • Cotič, M. Merjenje na začetku osnovne šole. Matematika v šoli, 1997/98, letnik 5, št. 1-2.
  • Cotič, M., Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri zgodnjem poučevanju matematike. Matematika v šoli 11. str. 142 – 154
  • Cotič, M., Žakelj, A.Gagnejeva taksonomija pri preverjanju in ocenjevanju matematičnega znanja. Sod. Ped., 2004, letn. 55, št.
  • Bolt, B., Hobbs, D. (1993). 101 mathematical projects. Cambridge: Cambridge University Press.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja matematike,
  • pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja matematike,
  • pozna proces oblikovanja in definicije matematičnih pojmov, načine in oblike matematičnega sklepanja,
  • se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.
  • pozna teoretična izhodišča in različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja matematike,
  • se seznanja z viri za didaktično pripravo pouka matematike in njihovo samostojno uporabo,
  • se usposablja za vodenje pouka matematike in ocenjevanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.


b. Uporaba:*
Študent:

  • izbere ustrezne metode in oblike poučevanja glede na razvojno stopnjo učencev in glede na matematično vsebino,
  • je sposoben logično-matematično razmišljati ter ustrezno in spretno uporabiti procese oblikovanja matematičnih pojmov in oblike matematičnega sklepanja pri pouku,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji.


c. Refleksija:*

  • študent je pozoren na svoj način poučevanja ter ga dograjuje in kvalitetno izboljšuje na osnovi izkušenj ter novih spoznanj in dognanj,
  • ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu,
  • zmožen je ovrednotiti svoje poučevanje matematike glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok,
  • strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

  • opravljen samostojni nastop v okviru laboratorijskih vaj,
  • pisni in ustni izpit.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec,
  • oba habilitirana s področja didaktike matematike.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • študentska anketa,
  • pogovor s študenti.



Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino