Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Retorika in argumentacija


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: RETORIKA IN ARGUMENTACIJA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: red. prof. dr. Igor Ž. Žagar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta:

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti:

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Predmet bo skušal študentke in študente seznaniti s problemskimi polji retorike in argumentacije, kakor so se, po eni strani, oblikovali v teku svoje dvatisočletne zgodovine, po drugi strani pa jih - pri študiju, pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu - naučiti razlikovati in uporabljati temeljne retorično-argumentativne konceptualne pare, na primer: prepričevati/argumentirati, pojasnjevati/argumentirati, dokazovati/argumentirati.
Na primeru retoričnih teorij – od Aristotela, prek Cicera in Kvintilijana pa vse do Perelmanove »nove retorike« – in teorij argumentacij(e) – Toulminove teorije »argumentativnega polja«, van Eemerenove in Grootendorstove »pragma-dialektike«, Johnson-Blairove »neformalne logike«, Woods-Waltonove »teorije napak«, kritičnega mišljenja, Grizove »naravne logike« in Ducrotove »argumentacije v jeziku« - bodo študenti in študentke spoznali, kako odločilnega in temeljnega pomena za razumevanje, razlago in tvorbo slehernega besedila je poznavanje jezikovnih struktur in logike na eni ter konteksta (situacije) in občinstva na drugi strani.
Ker sta temeljni orodji retorike in argumentacije jezik in govor, se bo predmet oprl tudi na nekatera spoznanja sodobne jezikovne pragmatike.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

a. Retorika:

  • predaristotelovska retorika (sofisti, Platon),
  • Aristotel,
  • poaristotelovska retorika (Cicero, Kvintilijan),
  • gramatika, logika in retorika,
  • deli retorične tehnike,
  • »logični« dokazi,
  • »psihološki« dokazi,
  • entimem,
  • topike,
  • sredstva prepričevanja,
  • struktura govora,
  • retorične figure.


b. Argumentacija

  • kaj je in kaj ni argument,
  • kje in kako najdemo argumente,
  • argument in pojasnilo,
  • standardizacija argumentov,
  • premise/argumenti, sklepi/zaključki,
  • dedukcija in indukcija,
  • analogija,
  • struktura argumentacije,
  • kriteriji veljavne argumentacije,
  • sprejemljivost, relevantnost, povezanost,
  • logične napake in napake v sklepanju in argumentiranju,
  • jeziku lastna argumentativnost,
  • kritično mišljenje.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:
Knjige in učbeniki:

  • Žagar, I.Ž. in Domajnko, B. (2006) Argumentiranost kot model (uspešne) komunikacije, Domžale: Izolit.
  • Barthes, R. (1990) Retorika Starih, Ljubljana: ŠKUC/FF.
  • Kennedy, G. A. (2001) Klasična retorika, Ljubljana: ZRC SAZU.
  • Verschueren, J. (2000) Razumeti pragmatiko, Ljubljana: *cf, Ljubljana.


b. Dopolnilna literatura:
Knjige in učbeniki:

  • van Eemeren, F.H. in R. Grootendorst (1984) The Study of Argumentation, New York: Irvington.
  • Toulmin, S. (1958) The Uses of Argument, Cambridge: Cambridge University Press.
  • Govier, T. (1988) A Practical Study of Argument, San Francisco: Wadsworth.


19. Predvideni študijski dosežki:
Študenti in študentke se seznanijo z osnovnimi koncepti retorike in argumentacije, njihovimi epistemološko-metodološkimi temelji, njihovo analitično uporabnostjo in se jih naučijo uporabljati v praksi (pri drugih predmetih, pri študiju literature, pri pisanju besedil, …). Seznanijo se z razlikami in podobnostmi med retoriko in argumentacijo, njunim razvojem, transformacijami in različnimi pristopi ter povezavami z jezikoslovnimi vedami, kakor tudi s pomenom retorične in argumentativne analize za družboslovje in humanistiko.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

a. Oblike dela:

  • frontalna oblika poučevanja,
  • delo v manjših skupinah,
  • samostojno delo študentov.


b. Metode dela:

  • razlaga,
  • razgovor/ diskusija/debata,
  • delo z besedilom,
  • proučevanje primera,
  • vključevanje gostov iz prakse.


21. Načini preverjanja znanja:
Študentje in študentke opravljajo izpit iz vsebine predmeta in seminarsko delo. Obseg seminarske naloge je od 1500 do 2000 besed. Vrednotenje oddanih nalog sloni na sledečih kriterijih: jezikovno-pravopisna neoporečnost, uravnotežena strukturiranost besedila, utemeljenost in verodostojnost (preverljivost) uporabljenih podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, izvirnost (kreativnost, novost) interpretacije, teoretska utemeljenost zaključkov, ustrezna strukturacija opomb, citatov in uporabljene literature. Sestavni del vrednotenja je tudi predstavitev seminarskega dela študijski skupini.
Aktivno sodelovanje v delavnici, panelu ali diskusiji šteje do 10 točk, seminarska naloga do 30 točk, študij primera do 20 točk, kolokvij do 40 točk.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
predavalnica, opremljena z audio-vizualnimi učnimi pripomočki

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • visokošolski učitelj,
  • visokošolski sodelavec.


Evalvacija

25. Metode in oblike evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta: oddaja poročila o izvedbi predmeta in ocena izvedbe, anketiranje študentov ob zaključku izvedbe, razgovori študentov z izvajalci predmeta.
Evalvacija na ravni zavoda: obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov, analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.

Učni načrt pripravil: red. prof. dr. Igor Ž. Žagar.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino