Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Zgodnje poučevanje italijanskega jezika


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ZGODNJE POUČEVANJE ITALIJANSKEGA JEZIKA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Anja Zorman
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski, italijanski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

nastop in priprava na nastop (NA)

15

0,5

študij literature in virov (ŠL)

30

1

seminarska naloga (portfolio) (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • brez pogojev.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu italijanščina v 1. in 2. triletju osnovne šole ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v razredu.

b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov pri zgodnjem učenju drugih oz. tujih jezikov.
  • Razvijanje sposobnosti za samostojno iskanje podatkov in njihovo urejanje.
  • Razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti na večjezičnem in večkulturnem prostoru Slovenske Istre in drugje.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja italijanskega jezika ter pridobitev praktičnih znanj za zgodnje učenje in poučevanje italijanščine (1. in 2. triletje).


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

a. Uvod v glotodidaktiko:

  • Glotodidaktika in njej stične znanosti. Interdisciplinarnost glotodidaktike.
  • Jezik in govor: razvoj govora v maternem, drugem in tujem jeziku, uzaveščanje glasovnega modela, jezikovnih oblik in razmerij, usvajanje pomena. Jezikovni sistem in besedilo. Interimski jezik. Jezikovno preklapljanje.
  • Zgodovinski pregled metod in pristopov k učenju in poučevanju drugih/tujih jezikov. Komunikacijski pristop in humanistično-afektivni pristopi, predvsem Naravni pristop (Krashen in Terrel) kot teoretična podlaga sodobnega učenja in poučevanja ter načrtovanja pouka prvega, drugega oziroma tujega jezika.
  • Izhodišča poučevanja drugega/tujega jezika na različnih starostnih stopnjah. Zgodnje učenje tujih jezikov.


b. Usvajanje, učenje in poučevanje drugega oz. tujega jezika na zgodnji stopnji učenja:

  • Igra kot učna strategija.
  • Nebesedna izrazna sredstva pri integriranem in predmetno zasnovanem pouku drugega/tujega jezika. Tiho obdobje.
  • Razvijanje jezikovnih spretnosti: poslušanje, govorjenje, govorno sporazumevanje, branje in pisanje. Tehnike razvijanja posameznih spretnosti.
  • Usvajanje besednega pomena.
  • Sporočanjske funkcije na zgodnji stopnji učenja jezikov.
  • Pouk slovnice in uzaveščanje jezikovnega sistema.
  • Medkulturna vzgoja.
  • Delo z besedilom, osnove književnega vzgajanja na primerih izbranih umetnostnih. Kriteriji izbora besedil za otroke in mladostnike.


c. Učni viri in sredstva:

  • Učbenik: zasnova in funkcija. Učbeniški komplet, učni seti in druga pomožna učna gradiva.
  • Učna tehnologija in učna sredstva pri pouku tujih jezikov; fonolaboratorij in videotehnika; računalnik pri pouku tujih jezikov.
  • Multimedijski pristop pri poučevanju jezika.


d. Makro in mikroartikulacija učnih vsebin:

  • Načrtovanje pouka: makro in mikro priprava.
  • Pouk drugega/tujega jezika v šoli: sestavine kurikula.
  • Učna enota in učna ura, različni tipi učnih ur.


e. Vrednotenje in samovrednotenje jezikovnega znanja

  • Analitično in sintetično ocenjevanje in opazovanje dosežkov pri pouku drugega/tujega jezika na zgodnji stopnji učenja (1. in 2. triletje).
  • Samovrednotenje učenčevih dosežkov. Opazovanje in načrtovanje poti do znanja, splošne in specifične sposobnosti učenca, raven dosežkov.


f. Aplikacija teorije v praksi.

  • Usposobljenost učitelja drugega in tujega jezika: strokovno, pedagoško didaktično usposabljanje. Značajske in privzgojene lastnosti uspešnega učitelja drugega/tujega jezika.
  • Pisanje učnih priprav.
  • Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.
  • Opazovalna pedagoška praksa: opazovanje organizacije dela v razredu, klime in sporazumevanja (vrste interakcije: razlaga, dajanje navodil, razgovor ipd., delež učiteljevega govora in govora učencev, vloga in delež nebesednih izraznih sredstev ter materinščine); opazovanje učitelja pri reševanju problemov, pri delu s slabšimi učenci, z učenci, ki potrebujejo večjo spodbudo za sodelovanje, in tistimi, ki ne želijo sodelovati; opazovanje učitelja pri vzpostavljanju pozitivnega odnosa z učenci; prepoznavanje učnih slogov; seznanjanje s postopki, tehnikami in oblikami dela v praksi; vključevanje v delo pri pouku po napotkih učitelja; beleženje poteka prakse v dnevnik (portfolijo).
  • Aktivna pedagoška praksa: priprava okvirnega načrta dela za obdobje prakse skladno s cilji in vsebino učnega načrta; načrtovanje poteka učne ure, didaktičnih strategij, učnih korakov, operacionalizacije učnih ciljev za vsak nastop v razredu; govorna priprava za vodenje učne ure v italijanščini z rešitvami za primere zastoja v govoru in z načrtovanjem rabe nebesednih sredstev ali materinščine, ko je ta nujna ali morda bolj smotrna; samorefleksija uspešnosti izvedene ure; kritično ovrednotenje učbeniškega gradiva in ostalih didaktičnih sredstev ob koncu prakse; beleženje poteka prakse in urejanje učnih priprav v dnevnik (portfolijo).
  • Učni nastop: analiza nastopov in učnih priprav, vrednotenje pedagoških, didaktičnih in osebnostnih predispozicij študentov in študentk za učiteljski poklic.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • AAVV (1987): Glottodidattica, principi e realizzazioni, La Nuova Italia.
  • Balboni, P. E. (2002): Insegnare le lingue nelle societa complesse. Utet libreria. Torino.
  • Čok, L., Skela, J., Kogoj, B. in Razdevšek-Pučko, C. (1999): Učenje in poučevanje tujega jezika: smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče RS.
  • Freddi, G. (1994): Glottodidattica: Fondamenti, metodi e tecniche. Torino, Utet.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Čok, L. (1993): Usvajanje maternega, drugega in tujega jezika v otroški dobi. V: Štrukelj, I. (ur.) Jezik tako in drugače. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje. 120-130.
  • Douthwaite, J. (1991): Teaching English as a Foreign Language. Torino: Societa Editrice Internazionale.
  • Krashen, S. D. (1981): Second Language acquisition and Second Language Learning. Oxford: Pergamon Press.
  • Porcelli, G. in Balboni, P.E. (1992): L'insegnamento delle lingue straniere nella scuola elementare. Editrice La Scuola. Brescia.
  • Stern, H.H. (1992): Issues and options in Language Teaching. Oxford: OUP.
  • Ur, P. (1996): A course in Language Teaching: Practice and theory. Cambridge: CUP.


c. Dodatna literatura*:
Študent pridobi temeljna znanja s Ob spoznavanju teoretskih izhodišč poučevanja jezikov in književnosti, metod in strategij poučevanja drugega/tujega jezika, sestavin jezikovnega pouka, povezovanja teorije in prakse se študent pripravlja za poučevanje italijanščine na vseh ravneh šolanja in oblikah izobraževanja. Z učno prakso (90 ur, 3 kt) pridobi osnovne izkušnje in spodbude za pedagoški poklic.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna razvoj predmetnega področja didaktike italijanskega jezika kot znanstvene discipline in medkulturnega vzgajanja.
  • Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne pri oblikovanju sodobnih poučevalnih modelov italijanščine kot drugega oz. tujega jezika na zgodnji stopnji učenja (v 1. in 2. obdobju devetletke).
  • Pozna kriterije, ki določajo sodobne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje in standarde znanja italijanščine v 1. in 2. obdobju devetletke.


b. Uporaba:*

  • Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v italijanščini kot drugem oz. tujem jeziku na zgodnji stopnji učenja.
  • Zna načrtovati letno pripravo in učno uro ter ju smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem.


c. Refleksija:*

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje italijanščine glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • frontalna oblika poučevanja,
  • delo v manjših skupinah,
  • samostojno delo študentov,
  • razlaga,
  • razgovor/ diskusija/debata,
  • delo z besedilom,
  • reševanje nalog.


21. Načini preverjanja znanja:
Študent/ka odda zbir dodeljenih nalog in opravlja izpit iz vsebine predmeta, ki vključuje pisni in ustni del. Zbir nalog doprinese 40 %, pisni del izpita 30 % in ustni del izpita 30 % h končni oceni.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica opremljena s sodobno IKT opremo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
a. Evalvacija izvedbe predmeta

  • Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe.
  • Razgovori študentov z izvajalci predmeta.


b. Evalvacija na ravni zavoda

  • Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov.
  • Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.


Učni načrt pripravila: doc. dr. Anja Zorman.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino